večne (101-200)

ljubim kakor gospod Valentin? Trubadur na vse	večne	čase?Ali pomisli, Matilda, jaz nisem trubadur	A
ne živi svojega življenja, senca je, na vse	večne	čase suženjsko priklenjena na tuje telo.Zato	A
medleje in hladneje, kakor da bi segale težke	večne	sence iz globeli prav do neba.Tiste sence, tako	A
vojščaka vesoljne pravice, božje resnice in	večne	lepote; nikoli nisi dvomil o tem svojem poslanstvu	A
žarek je iz večnosti poslan, svetlobe	večne	slavno oznanjenje.-	A
Brez konca!“ Kakor prej in kakor na	večne	čase je pisano cvetje vsenaokoli, neskončno	A
spoznanju, da je utrinek vesoljstva, da je iskra iz	večne	svetlobe obličja božjega.-	A
komaj razumele. Sveti se dvoje belih obrazov, od	večne	luči obžarjenih; jaz sem videl obadva, slišal	A
orožja. Ljudje so, trudni, pusti in čemerni od	večne,	zmerom enake in zmerom dolgočasne muke delavnika	A
ostane tam gori, prav na vrhu nove strehe, za vse	večne	čase tista rezka, neusmiljena sončna svetloba	A
odpada, zakaj drevo je obsojeno na smrt... Vse	večne	misli ostanejo neizgovorjene, vsa večna dela	A
v teh svojih lepih sanjah. ”Pri kraju je za	večne	čase to žalostno romarsko življenje! Utonilo	A
jih ljubim - in tudi zato jih ne ljubim na vse	večne	čase.Kaj sem jaz kriv, če ta ali oni obraz ni	A
bi?“ je rekel župan. ”Tam ne bo ležal na vse	večne	čase ... pojdimo gledat!“ In so šli v dolgi	A
šentflorjansko; vse bodi pozabljeno nocoj in na vse	večne	čase!Na moje srce, Peter!“	A
se okoli mene, kakor da bi trajal ta smeh na	večne	čase, kakor da bi nikdar ne bilo konca te vesele	A
umil roke, greha pa ni izmil in ga ne bo na vse	večne	čase!“ Na križpotu je postal Luka in se je	A
se je oglasil greh in ne bo umolknil na vse	večne	čase!“ Pot se je vzpenjala polagoma navkreber	A
filistra, ki nas je bil zastrupil s strupom	večne	laží in večne ponižnosti in večne nezaupnosti	A
nas je bil zastrupil s strupom večne laží in	večne	ponižnosti in večne nezaupnosti.Naše plamenice	A
s strupom večne laží in večne ponižnosti in	večne	nezaupnosti.Naše plamenice so gorele kakor sonce	A
bila zapisana in potrjena njegova usoda za vse	večne	čase; ni je bilo več sile ne na zemlji ne v	A
si nepoklican in nepoklican boš ostal na vse	večne	čase. Tako je bilo zapisano; mati sama je	A
do konca, tebi pa bodi zapisano v dušo na vse	večne	čase, kako sem to nosila to noč.Veliko je bilo	A
da bi bil bolj vesel, če bi vzdihovalo vse	večne	čase.Dvoje majhnih, tako majhnih, s tako tankim	A
plamen iz noči? Ali so le sence resnične in	večne	in je vse drugo le gola domišljija, le samoopajanje	A
Glej, popotnik, tam je večna senca, tam so	večne	sanje! Moje trudne roke so se naslonile ob	A
pokurili kajžarji, kamenje pa je ostalo tam na vse	večne	čase in se je prepreglo s trnjem in osatom.	A
pogranični vojski klone tilnik: ubita je spričo	večne	defenzive. Naši čardaki so mrtvi, opustošeni	A
bolele. Potem pa je stopil k oni sivorjavi sliki	večne	vsevednosti in je padla na kolena in dvignila	A
ritastemu telesu in v življenje dušam, ki so	večne.	Tako je Bog odločil in storil.	A
Tu stoji, da velja pismo Tolmincem za vse	večne	čase in da so prosti davka od soli, da jim gre	A
Začel je pripovedovati tovarišu, kako ima	večne	prepire z župljani, ki ga ne marajo in mu nagajajo	A
Imel sem ga, pa je umrl, da je pogubljen za	večne	čase!« * Ob treh, ko se je oglasil zvon pri	A
prisiljeno potrjena od cesarja, kakor je zapisano za	večne	čase. Tedaj je Janez Gradnik razgrnil šop listov	A
me dobé v pest. . / . / stran 168 . / »Na	večne	bogove!« zastoka profesor ob meni, »v lepi pasti	A
zame prostor v peklu, kjer mi bo trpeti vse	večne	čase. Porodnica božja, reši me obupa, reši me	A
vislice pa na njih obesiti vso to zalego!« »	Večne	imamo skrbi,« je pritrjal Nesselrode.»A jaz	A
ki je najkrasnejša med letnimi časi! Ogenj	večne	sreče je zaplapolal po meni in v presladki nadi	A
deželanstva ter se mu odvzame deželansko pismo; za vse	večne	čase se daje statutum, da se imajo vsi sprejeti	A
pošteno gospodariti ‒ podaljšali so zato na vse	večne	čase varuštvo nad menoj ter mi pokončali vse	A
se s tvojo materjo in, ker mi ni kazalo, za	večne	čase nositi bremena skrivne ljubezni, oženil	A
jih poslušaš, zdi se ti, kakor bi čul peruti	večne	smrti, s katerimi veje neprestano nad človeškimi	A
pokončal: moža, Agato in mene. Preklet bodi za vse	večne	čase!Preklet bo, ker ga preklinja vdova, ki	A
Gospod in zapovednik z orožjem širiti svoje	večne	resnice, opasal bi se bil z mečem ter si obdal	A
Bilo ti je samo vzeti in iti.« »Te	večne	kraje po cestah sem sit!« »Ko bi človek vsaj	A
so se mu tiste tri kmetije odmaknile za vse	večne	čase; hud na samostan, ki pač tudi ljubi zemljo	A
tlačan, danes pa je že gospodar svobodnjak za vse	večne	čase!« »Vreden je tega, med nami mu ga res ni	A
so že ob ustanovitvi našega samostana za vse	večne	čase z najhujšimi kaznimi zapretili vsem svojim	A
za zveličanje svoje duše istemu samostanu na	večne	čase darujem kmetijo, ki jo v Bečù ima tlačan	A
‒ Mislila je Rimsko cesto. ‒ Na vse	večne	čase bo ta široki beli pas opominjal ljudi,	A
popolnoma jasen pojem. V naravi vidimo vedno enake	večne	zakone, po njej se enomerno, pravilno vse rodi	A
modrejši vedno zavračal in mi odgovarjal na moje	večne	tožbe: človek mora imeti toliko filozofije,	A
takih pomislekov, nego ‒ polno vroče ljubezni in	večne	zvestobe.In kar je pisal, teklo mu je samo izpod	A
tisočere vroče prostovoljne prisege in obljube	večne	zvestobe ‒ v ničevo peno spremenile. Tačas sem	A
so se mu kakor bogovje, brez madeža spočeti,	večne	slave vredni.Dostikrat se mu je sanjalo, da	A
smo morali dati temu nepokornemu ljudstvu za	večne	čase.Kmet je trdovratnejši in upornejši, če	A
imam dovolj za življenje; želim si samo srečne,	večne	zveze z ljubljeno Cvetano.« »No, bomo videli	A
podložno; vendar nisem svoboden: vezan sem na	večne	svoje zakone, in prav zaradi teh ti ne pripuščam	A
vzgajajo, ko jim ne preostaja nič časa zaradi	večne	vojske med seboj in proti bedi, ki se grmadi	A
modrostjo, ne toliko zato, ker v nji ne najdeš	večne	ljubezni in krščanstva, takisto ne tolikanj	A
tvoj mir!’ In vendar vam je odklenil vrata do	večne	blagosti!Vi pak ste še vedno tedanji Jeruzalemci	A
in nad vsemi svetovi, kakor je vzvišen drobec	večne	modrosti, podarjen razsvetljenemu človeku.«	A
in toliko da je bil mir slovesno oznanjen za	večne	čase, že se je hlastno pripravljalo na novo	A
prizore, ki nasprotujejo zakonom prirode in	večne	pravice ter vsem pojavom zgodovine človeške	A
zasledovati, moramo v človeški usodi iskati tudi	večne	pravice in večne ljubezni božje.Zatorej se nihče	A
človeški usodi iskati tudi večne pravice in	večne	ljubezni božje.Zatorej se nihče ne sme predrzniti	A
polovica, katera je ohranila blage nauke in	večne	resnice, ki ti jih je v dušo vtisnila tvoja	A
Tvoje delo utegne vendar biti dobro in vredno	večne	slave, dasi tisti čitatelji, ki bero in hkrati	A
z njim vred ubita stara tovorniška idila za	večne	čase in ob nekdanjem tovornem tiru se meri	A
privida, a tam zadaj so lačne luči: v soseščini so	večne	luči, pravi ljudje in brhka dekleta. Tudi goreča	A
dober, blag je človek hodil, ostane posvečen na	večne	čase! II Popoldne je bilo, lep poletni dan	A
nji še enkrat zažaré očí, potem pa ugasnejo na	večne	čase. Tako je sedela, s hrbtom na drevo naslonjena	A
neumrjoče, katere bodo živele, dokler bodo veljale	večne	postave lepote in resnice! Meni vsaj imajo podobe	A
in trpeti blago, zvesto srce. Ugasnilo je na	večne	čase oko, ki je tako milo, tako prijazno sijalo	A
oprostil grofov pooblaščenec Pavel Krese za	večne	čase vse grajske kmete tlake, desetine, gorščine	A
kararski marmor napis: »Tukaj počiva v naročaju	večne	slave dika in ponos kvakarskega plemstva nepremagani	A
prijazno, oh, in tako lepo, da jim ostanem vse	večne	čase hvaležna za to.Obvarovali so me fantovske	A
storila, ko bi volila kakih sto goldinarjev za	večne	maše.Hiša je precej premožna, ta denar bi utrpela	A
dobro, kaj se je godilo, kadar je dal kdo za	večne	maše.Vsa rodovina je godrnjala in obrekovala	A
pozna, če izgubi žlahta dvajset goldinarjev,	večne	maše so pa še dosti dražje. Čemu ta potrata	A
gospod, pa tudi še huje se ljudje togotijo na	večne	maše.Po njihovi misli naj bi jih ustanavljali	A
kači pa je rekel: ‚Ti, zapeljivka, se boš vse	večne	čase po tleh plazila in lizala človeški pot	A
pa le hitro napiši moro, da ostaneva na vse	večne	čase prijatelja.’Nebore vzame ogel in naredi	A
in jim dal pismo, v katerem je potrdil za vse	večne	čase njihove svobode in pravice.In res nasledniki	A
domisliti!« je premišljeval Kekec tam na skali. »Na	večne	čase pač ne bom sedel v tej divjini.Lahko bi	A
kjer naj bi bili izpisani njuni imeni. »Za vse	večne	čase,« je rekel župnik, ker ni pomislil na Turke	A
rekel slikar in se muzal nespoštljivo. »Za vse	večne	čase, pravite...« Seveda se mu je bilo	A
podpišem!« »Če podpišeš to pismo, boš proklet za	večne	čase,« je kričal menih.»Krvnik ti bo sežgal	A
če se upiraš, če hočeš v mislih obrniti neke	večne	postave, katerih nikoli ne doumeš in od katerih	A
ravnine bledega zelenja in medlih rož. Že vidim	večne	cvetove večnih breskev.Tam drevo, tam drevo	A
V začetku tretjega desetletja po sklenitvi	večne	sprave odtisne vesoljeplovsko poveljstvo s kozmodroma	A
tako, kot da bi parodontozo odpisala za vse	večne	čase. »Žal mi je,« sem vzdihnil.	A
bi Macerol tako reportažo zapredalil za vse	večne	čase. Muhe postajajo nadležne, iz zverinjakov	A
zaradi katerega naj bi imeli ljudje za vse	večne	čase slabo vest.Moj bog je nekaj drugega: vidim	A
šotorom ostali na Rahnetovem zemljišču za vse	večne	čase.Sicer so zdaj živeli kot drugi zamestni	A
postavil kristalno krsto, kateri je bilo za vse	večne	čase ohranjeno truplo Evridike, in okrog nje	A
otrokom razlagal neskončno božjo dobrotljivost in	večne	krščanske resnice.Otroci so zamaknjeni molčali	A
lahko te damo tudi na natezalnico, da boš za vse	večne	čase pomnila.Ali se odpoveš ali ne?«	A
hudo notranjo bolezen, pa so me zavrgli za vse	večne	čase!« »Aha, prerad si lačen pa bi cesarju pohrustal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani