umrl (1.301-1.400)

gradu in preiskavi njegovega primera ... kako	umrl?	« »Tako,« je rekel Jojo, »tako kot človek umre	A
zamišljenost je popustila, ko je rekel: »Arheolog ni	umrl	zaradi metuljev ali zastrupitve ob odpiranju	A
metuljev ali zastrupitve ob odpiranju grobov,	umrl	je zaradi udarca v tilnik.Nekomu ni dišalo delo	A
sardine, to, to so že drago plačali. Nikdar ne bo	umrl,	nikdar se ne bo postaral.Eliksir življenja tiči	A
na samotnem polji/ samotno, kakor služil je,	umrl.	« »No, vidiš,« ji je še vedno šepetal na uho	A
je zazdelo, da bi ob takem pogledu človek kar	umrl.	»Nič posebnega,« se je hitro postavil na noge	A
nasvetov, ona se bo držala enajstega. ◆ »Daj« je	umrl,	a »nedaj« ga je pokopal. ◆ Daj, toda komu in	A
da boš večno živel; misli, kakor da boš jutri	umrl.	◆ Delo beli jelo.	A
lovca v risu in ga opikajo, da je pri priči	umrl.	Ko bi njegov tovariš ne bil na deveti bukvi,	A
od katerih je zvedel, da je oče od žalosti	umrl,	ko je zvedel, da mu je sina medved raztrgal	A
razveselil, ko je slišal, da mu preljubi oče še ne bo	umrl.	Vsi se istega dne odpravijo na pot; vsak na	A
je: »Dragi moj, rajši vprašam starca, kdaj bo	umrl,	kakor pa zrelo žensko, kdaj se je rodila.Verjemi	A
tragediji za vprašanje, ali bo glavni junak	umrl	ali ne.Nato je še pripomnil: »Na to vprašanje	A
dejanja spreminja takole: v prvem dejanju ‒	umrl	bo; v drugem ‒ ne, ne bo; v tretjem ‒ pa vendar	A
drugem ‒ ne, ne bo; v tretjem ‒ pa vendar bo	umrl;	v četrtem postane naposled jasno, da glavni	A
postane naposled jasno, da glavni junak ne bo	umrl,	v petem dejanju pa vzlic temu umre.« Beaumarchais	A
je tudi bil v večnih denarnih stiskah. Ko je	umrl	njegov stric, star skopuh, je Balzacu pripadla	A
gospod vprašal: »Ali bi mi lahko povedali, kdo je	umrl?	« »Ne,« je odvrnil, »toda mislim, da tisti, ki	A
širokoustil, da se je rodil istega dne, kot je	umrl	Goethe. Saphir je pripomnil: »Oba dogodka sta	A
predstave, Kainz je že izrekel poslednje besede, »	umrl«	, toda ‒ zastor ni hotel pasti.Kainz je ležal	A
stran 322 . / menjali. Eden od naju je potem	umrl,	a ne vemo, kdo. Nekateri pravijo, da je umrl	A
umrl, a ne vemo, kdo. Nekateri pravijo, da je	umrl	Bill, drugi pa, da sem umrl jaz.‒ Zdaj vam bom	A
Nekateri pravijo, da je umrl Bill, drugi pa, da sem	umrl	jaz.‒ Zdaj vam bom povedal še drugo skrivnost	A
vrojeno znamenje ‒ to sem bil jaz ‒ in ta otrok je	umrl.	Jaz torej nisem jaz; vsaj ne vem natančno, če	A
je poklical zdravnika in pa vprašal: »Ali bom	umrl?	« »Umrli ne boste, toda ni izključeno, da dobite	A
prijatelja, naj piše njegovi ženi, da je nenadoma	umrl,	pred smrtjo pa sklenil, naj se njegove slike	A
»Bodite brez skrbi! V tridesetih letih bom	umrl	ali jaz ali sultan ali pa oba.Gotovo pa je,	A
»Kaj ti pomaga zdaj jokati?	Umrl	je, pa konec besedi, saj je bil že star človek	A
Nekoč so nam poslali iz Istanbula pašo, ki pa je	umrl,	še preden je prišel k nam; ta je bil od vseh	A
stranke spopadle in lasale.« Balotiću mlajšemu je	umrl	oče in pop ga je pokopal ter opravil za njim	A
je vprašal duhovna: »Kaj pa, če moj oče ne bi	umrl,	a?« Črnogorec se je sprl s tovariši.	A
jo zaklinja, »Jaz bom tako in tako v kratkem	umrl	... « »Hja,« pomišlja žena, »kaj pa, če ne umreš	A
je bil njen oče socialist in je zaradi tega	umrl	v Sibiriji v pregnanstvu, to po njeni sodbi	A
vzhajajočega sonca in očetovo ime. Da. Oče je	umrl	menda v Sibiriji.Niti pol leta ni vzdržal.	A
Je spet povzdignil glas in pogledal Natašo. »	Umrl.	« »Kdaj?«	A
tako nepričakovano in tako močno, kakor da je	umrl	nekdo njej, ki ni imela že davno nikogar svojega	A
Dekle je odprlo usta. ‒	Umrl	je, da? ‒Šel je.	A
najboljše ruske avtorje kratke proze XX. stoletja.	Umrl	je med snemanjem filma Sergeja Bondarčuka Borili	A
Pavlovca so poslali v norišnico, kjer je kmalu	umrl.	Delirium tremens, so dejali zdravniki.	A
Gospodinja ima pač nekaj prtov s čipkami ‒ če bi kdo	umrl	‒ na omari svetle svečnike, voščene svetnike	A
špekulacij izgubili premoženje; oče je kmalu nato	umrl	in le mati je še doživela, da je njena hči našla	A
Roman odgovoriti. Igralci in pevke ‒ o, ta je	umrl,	oni je že dolgo v penziji, nekdanja subreta	A
vzdihnila naivno. »Ferdo, njegov oče, je prezgodaj	umrl,	si včasih mislim.Ali pa mu je bilo namenjeno	A
živela z možem, ljubeč otroka nadvse. Moj mož je	umrl	še v sreči; še preden je zabredel Roman na lahkomiselna	A
»Kaj ti je, dete?... Vidiš, Mirko je	umrl.	..«Komaj slišno se ji je iztrgal glas iz grla	A
Nič ni hudo umreti. Tudi Mirko je lahko	umrl...	Vse sem videla...	A
zdravnik in povedal, da je nevarno: če bo Mirko	umrl,	bom tudi jaz... Z Mirkom sva se imela zelo rada	A
Mimico imam tudi rada. Zdaj, ko je Mirko	umrl,	bom tudi jaz.Obljubila sva si včeraj, da skupaj	A
je dobila debelo uradno pismo, da ji je mož	umrl,	da je imel jetiko, da ni mnogo trpel; v ječi	A
njene rame. Skoraj hvaležna mu je bila, da je	umrl.	Davno že je zaigral svojo srečo ‒ je čutila	A
brez vesel... Najbolje je zanj in zanje, da je	umrl.	.. Oblekla je otroka in ju vzela s seboj.	A
je otroka in ju vzela s seboj. »Oče vama je	umrl,	« je rekla.»Daleč od nas je umrl, nikoli več	A
Oče vama je umrl,« je rekla. »Daleč od nas je	umrl,	nikoli več ga ne bomo videli.Idita!	A
izkušnjav in ugonobile so ga, uničile. Ti veš, da je	umrl	v ječi.Spominjam te nanj že zdaj, ker si podedoval	A
. / stran 167 . / Kaj je bilo treba, da je	umrl	tako zgodaj in v jetnišnici?Tako nadarjen je	A
izmišljati. Glej, knjiga je ostala, a deček je	umrl	že davno davno... Klečala je na tleh, naslonila	A
tudi v pijači ga ni mogel utopiti. Jeseni je	umrl	stric Robert in po njegovi smrti je prišla Trata	A
»Zakaj je tukaj toliko ljudi?« »Nekdo je	umrl	in ga zdaj pokopujejo.« »V zemljo?«	A
»Pa zakaj?« »Zato, ker je	umrl.	« »Pa zakaj je umrl?«	A
»Zato, ker je umrl.« »Pa zakaj je	umrl?	« »Ker je bil bolan.«	A
Dalmacijo, da bi tam odrasla. Srednji sin je	umrl	doma v materinem naročju, kaki dve leti pozneje	A
nehote obstojim in prisluhnem. »In kdaj je	umrl	vaš oče?« vpraša Barica.Moj bog, zdi se mi,	A
babici na otomano. Babici je pred letom dni	umrl	dedek in neprestano toži, kako ji je hudo.	A
boste ločili od tega prostorčka.« »Da, odkar je	umrl	oče, stanujeva z materjo tu.Dvanajst let.«	A
pesti in jokala za očetom, kakor da mi je že	umrl.	Ta prva in nepričakovana žalost za njim je bila	A
čez nekaj tednov naznanili, da je v resnici	umrl.	Obiskala sem ga bila medtem in se pripravila	A
Vedel je, da ne bo dolgo. »Ne bom težko	umrl,	« je dejal, »malo dobrega sem imel na svetu.	A
»Saj vem,« je zašepetal. »Saj vem, da bom	umrl.	Saj nisem tako neumen, da ne bi vedel, kaj mi	A
in še vedno veselimi očmi. Čez nekaj dni je	umrl	... Maša in njen Pufika Že dolgo stanujemo	A
izvodov. Konec leta 1896, 10. decembra, je	umrl,	izgotovljeni izvodi knjige pa so se pojavili	A
bil zagotovljen z mogočniki nemških dežel, je	umrl	ne več kakor petdeset let pred ustoličenjem	A
najboljšega! Zdravnika, sicer bo moj ubogi Athos	umrl!	« Po tem vpitju gospoda de Trévilla so	A
je hotel nekega dne tudi sam nositi, bi raje	umrl	ob njihovi strani, kot bil priča njihovemu porazu	A
Govorite vendar! Je kralj	umrl?	Ali ste nemara umorili kardinala? ...«	A
duši: udari, reši Anglijo, reši se, sicer boš	umrl,	ne da bi izpolnil božji ukaz!« Za mylady	A
manj kot leto dni po najini poroki - moj mož	umrl.	Njegov brat, lord Winter, za mojo nesrečo ni	A
več izgubljati časa? Preberi ga že, sicer bom	umrl,	ne da bi vedel, kaj mi je pisala.« La	A
Usoda me je obvarovala, vendar je namesto mene	umrl	nekdo drug.« »Potrjujeva,« sta znova	A
lokvanjevemu listu; če se ne bo mogel rešiti, bo gotovo	umrl	od lakote. Ampak majskemu hrošču to	A
nikoli rešil iz gozda, temveč boš od lakote	umrl.	« »In kakšen je tvoj pogoj?« je vprašal	A
Pécuchet je prišel. »Stric mi je	umrl!	Podedoval sem!«	A
vsakih dvajset dni, Simorra iz Mirepoixa, ki je	umrl	okostenel, in tistega nekdanjega angoulêmskega	A
usodo je dočakal Louis Bloche. In če je morda	umrl,	ali bi ju njegovi bližnji in daljni sorodniki	A
Trojancem. Fabij Piktor pravi, da je Koriolan	umrl	v izgnanstvu, a če verjamemo Dioniziju, so bile	A
živel v izgnanstvu. Nikoli ni sedel na prestol,	umrl	je brez potomcev.	A
Marijo, da se bom omožila s teboj, brž ko bo	umrl!	« »Eh, tvoj mož ne bo nikoli umrl!«	A
brž ko bo umrl!« »Eh, tvoj mož ne bo nikoli	umrl!	«Gorju se je zasukal na petah.	A
Zjutraj tistega dne je Pécuchet sklenil, da bo	umrl,	če od služkinje ne dobi tistega, kar bi rad	A
»Oh, z naravo!« »Ko je	umrl,	je dal pričevanje o bistvu smrti. Torej je smrt	A
mogel jesti mastnega, kajti bal se je, da bi	umrl.	Pécuchet ni hotel iti predaleč zaradi	A
--------------- *V Cambraiju je deloval in	umrl	François Fénelon.	A
postavljal z njim. Toda ker je pozabil, kdaj je	umrl	Henrik IV., mu je Pécuchet posadil na glavo	A
bral, da je v rodbini nekega mojega prijatelja	umrl	batler in zapustil dvajset tisoč funtov.Ko je	A
zapustil dvajset tisoč funtov. Ko je kmalu zatem	umrl	njegov gospodar, moj prijatelj, je pustil za	A
Za nekaj trenutkov je imel občutek, da bo	umrl,	če ne pride kmalu do stranišča.Toda v podobnih	A
Upravičeno smo lahko prepričani, da ne bo nikoli	umrl	in precej negotovo je že, kdaj se je rodil.	A
»Zavedam se, kdo sem.« »Rojen sem bil in	umrl	bom.«»Imam roke in noge.«	A
»Obstaja.« »Bo Veliki brat kdaj	umrl?	« »Seveda ne.«	A
»Seveda ne.« »Kako bi lahko	umrl?	«»Naslednje vprašanje.«	A
Nisem ne pisal ne telefoniral. Kot da bi bil	umrl.	« »Mislim, da se sedaj morate odločiti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani