tuja (201-300)

utopljen, srčno moli in Boga hvali, prideta dva	tuja	gospoda v cerkev ogledovat je znotraj.Tiho hodita	A
prislužiti, da bom mogel kaj povrniti dobrotnikom.«	Tuja	gospoda gledata Avguština in se izgledujeta	A
samice pa skrivoma podtikale lastna jajca v	tuja	gnezda, da jim ni bilo treba leči in se ukvarjati	A
nakoplješ sramoto, da iz lakomnosti hodiš plenit v	tuja	lovišča.Kdo bo še spoštoval meje tvojega sveta	A
Urni Sulec ne, čeprav je včasih rad zašel v	tuja	lovišča.Bi vsakogar Nevidni z gromom in bliskom	A
mladenk na domačem kolišču. Če ti je katera	tuja	všeč, jo pa tudi laže odkupiš kakor kdor koli	A
Ni mi uspelo. Domača izdaja in	tuja	zahrbtnost sta me izpodnesli.Nič zato.	A
kmetiji v tihem, zavetnem in rodovitnem žlebu na	tuja	imena. Paleževa hiša je že bila na tuje ime	A
bi, ker bi te bilo sram laži, ki ti je sicer	tuja.	»Morda si ga ti razjezila?« vpraša Matilda.	A
prijatelja. In vendar sva bila še pred eno uro	tuja.	Sedaj vidim, da sem stara in da malo med ljudi	A
stran 88 . / in drugačna nego druge deklice.	Tuja	ji je bila vsa umetelnost, skrivati svoje misli	A
poprašat, kaj ji je?« vpraša Anica, kateri se je	tuja	beračica smilila, čeravno je je bilo nekako	A
nature,« odgovori cigan, »nase ne vzameš nič, na	tuja	ramena bi rad breme naložil.No, naj ti bo, jaz	A
nadaljnjih vprašanjih je župnik zvedel, da je ta	tuja	ženska mladega lica, le upadenega; da je drugače	A
konje prodati, da sem kupil borno streho. Vsaj	tuja	vrata tvojim in mojim ne bijejo na pete.In njivo	A
izobraženih Slovenov, z malimi izjemami menda, poznamo	tuja	slovstva bolj nego svoje slovensko.« »Kaj ima	A
gospa grofinja, midva sva v tem kraju še čisto	tuja	in ne poznava ni ceste ni vasice, ni človeka	A
Trd mrak je bil že nastal, ko so se poslovili.	Tuja	oficirja sta šla še k Zabrdniku in Gernau ju	A
za taka majhna vprašanja, kakor je to, da je	tuja	žena pustila majhnega dojenčka v tuji hiši.	A
Kesanje je začetek dobrih sklepov. Ali so te morda	tuja	vrata že dosti izučila in utrdila, da bi mogel	A
branila z iskreno resničnostjo duše, kateri je	tuja	vsa zloba.Samotnost v ječi, strah, da se ji	A
vlade. Pripetilo se je že često, da je priplula	tuja	ladja v naša prirodna pristanišča.Redarji-zrakoplovc	A
tuje hvale, najsi ni zaslužena; in kako ga peče	tuja	graja, najsi je upravičena Opazoval si že, kako	A
ni razumela. Spoznala je šele ta večer, kako	tuja	je pri Adamovcu in kako osamljena je kot najdenka	A
Vsa njegova učenost se mu je zazdela strašno	tuja	in prazna. Ničevna.Toda stara trma ga je prevzela	A
pekoča slutnja, da mu je Marijanica v resnici	tuja	in da zanj nima niti drobtinice ljubezni, je	A
Otroci me ne poslušajo, Marijanica je vedno bolj	tuja.	Zmerom se me ogiblje in če le more, gre v dolino	A
nekaj gruntarjev, katerim se je očitno poznala	tuja	kri. »Res, res!« je pritrjeval Vodeb, čeprav	A
Ustavil se je in se razgledoval; čudna, skoraj	tuja	se mu je zdela pokrajina; Nič ga ni vezalo s	A
misel, da bi se izselil, mu je postala nekam	tuja.	Nič ni mislil na tgato, a je nenadoma zagledal	A
bolj ustnice, srcu je bila molitev prečudno	tuja.	Katra je bila že utrujena in je sredi očenaša	A
občutil ljubosumnost, ki mu je bila do tedaj	tuja	in se ji je smejal. »To mu pokažem!« je grozil	A
nekajkrat sladka in omamna, nekajkrat grenka in	tuja.	Včasih se mu je Agata kar zastudila in za hip	A
dekle, ga bo popolnoma omamilo in preslepilo.	Tuja	snaha bi prišla v hišo, hči nekrščanskega očeta	A
sebe izdal. Osebno pa se bojim, da bi se znala	tuja	deklica nad teboj in nad drugimi mladeniči,	A
spomini so se mu sekali skeleče rane v srcu.	Tuja	žena je odvila nato z glave turški robec in	A
Brutus, pred kolibo, v kateri je ležala mlada,	tuja	popotnica. Pred dnevom ga je zbudil Záboj; zdaj	A
obrazi te srečujejo, tuje roke ti strežejo,	tuja	govorica te spremlja povsod.Kolikokrat se ti	A
človek človeku podoben, četudi sta si popolnoma	tuja!	Te negotovosti bodi konec: najprej se prepričam	A
vendar tujka pod očetovo streho. Sama je bila in	tuja	vsemu, kar je bilo okrog nje. In Teodor?	A
k temu tudi nekoliko njena nenavadna, čudno	tuja	lepota, ne morem in nočem tajiti.‒ Pa kaj bi	A
večni boj za življenje! Upal je priti med svoje;	tuja,	néma stoji brez čuta pred njim rastlina; in	A
Dolenjskim kuharicam ponujajo dobro službo domača in	tuja	gospoda: nahajajo se po Ljubljani in Zagrebu	A
ne dela svojega gnezda, jajca da hodi nosit v	tuja	gnezda, naj jih ležejo drugi, mlade rede naj	A
človeka na cesto. Domača vrata se mu zapirajo,	tuja	pa se mu rada ne odpirajo.Siroti priskoči v	A
tudi več. Ali ni to očitno znamenje, da ne more	tuja	sramota nikogar poboljšati?«...	A
ni od te strani nobenega. Micka pa je tebi	tuja	samo po krvi, v vseh drugih rečeh pa jo moreš	A
literatura se mu je zdela prevsakdanja; mikala ga je	tuja,	predvsem tista, ki še ni bila prevedena na slovenski	A
nezačrtana vas vodi cesta ‒ dvignite se nad prostrana	tuja	mesta! Tja nad Rim, ki je krščanske zemlje krona	A
zaman. V tem je prišla z vrta mlada dama in	tuja	žena se je obrnila s svojo prošnjo do nje.	A
proti tistemu kraju vrta, kjer se je igrala	tuja	gospodična. »Bog Vas blagoslovi, gospodičn	A
precej daleč od vrta, in je vedel, da stoji	tuja	gospodična ob ograji, da drži jablanov cvet	A
njegov konj pa je zdirjal čez polja v noč.	Tuja	vojščaka sta se zdaj lotila Matije, ki pa se	A
je umevno. Obenem je pa tudi opat najel dva	tuja,	v zatiškem okraju neznana vojščaka, ki sta bila	A
odšepal stari in sitni berač v svojo revno kolibo.	Tuja	je bila Stružniku šala, tuje mehko ravnanje	A
stoji menda še vedno v domači hiši, in tako	tuja	mu je, kakor bi je nikoli ne videl na lastne	A
Moški, ki pokadi preveč in mu zaboj piva ni	tuja	stvar, sicer pa kar resen, iščem mlado prijateljico	A
gledala naravnost v oči. »Boj mi je tuj, kot mi je	tuja	bojazen.Iz mojih rok se ti strupov ni bati.	A
z neko sveto preproščino, ki ji je vsaka laž	tuja,	in to me je najbolj presenetilo. Prepričan sem	A
reobraženjem sem stiskal Manino roko. Prej neznana,	tuja	gošča se je prelevila v prijazen kraj, razblinil	A
svoji odetvi in s košatimi lasmi videti tako	tuja,	da me je zmotilo. Spet sem imel občutek, da	A
res, Job ni nikdar pomislil, da je Reja povsem	tuja	ženska, ki bi mu lahko zbudila moška nagnjenja	A
najprej pri njej, ko je vendar po krvi povsem	tuja	ženska. »Prst je prečudovita,« je navdušeno	A
je postala še bolj brezlična, brezosebna in	tuja.	»Zakaj si zdaj nasajena, Neona?« jo vpraša naravnost	A
vklopiti v noben oris v zavesti. Popolnoma nova in	tuja	je in nekoliko tudi zastrašujoča.Sončevina se	A
Dihurju zazvonili kratko popotnico. Po pogrebu je	tuja	roka razdrla Dihurjevo gnezdo. Dihurje so potaknili	A
Zunaj je viharil veter. . / . / stran 314 . /	Tuja	mladenka je slonela mirno na blazinah.Glava	A
Ali se mi le sanja?« Marko in	tuja	deklica ga gledata vsa zavzeta. »Kaj pa je vendar	A
preteklost se ji je zdela od dne do dne bolj	tuja;	zdela se ji je kakor grozne, divje sanje.Sprva	A
skalo in vse druge stvari, ki so okrog, kot neka	tuja	barva.Nitke volnene tkanine ali celo dlačice	A
gradove zravnajo z zemljo in na zemljevid napišejo	tuja	imena. »Si kavo že skuhala,« je rekel šef,	A
to, ne vem, od kod je pismo prišlo, znamka je	tuja,	mogoče bi lahko raziskali, kaj je s tem.« »O	A
tuje. ◆ Kdor ne ljubi svojega brata, tega bijo	tuja	vrata. ◆ Kdor ne ljubi živali, tudi ljudi ne	A
narede. ◆ Ljudje ne poznajo svoje sreče, toda	tuja	jim nikoli ne uide. ◆ Ljudje radi iščemo trn	A
◆ Tudi zidovi imajo ušesa. ◆	Tuja	koza nosi polnejše vime. ◆ Tuja peka nima teka	A
◆ Tuja koza nosi polnejše vime. ◆	Tuja	peka nima teka. ◆ Tuja polja zalivaš, svoja	A
◆ Tuja peka nima teka. ◆	Tuja	polja zalivaš, svoja zanemarjaš. ◆ Tuja šega	A
◆ Tuja polja zalivaš, svoja zanemarjaš. ◆	Tuja	šega ‒ domača zbega. ◆ Tuje navade so smešne	A
prepričanja ni težko priti. Če se ozreš na	tuja	dvorišča.In z malo logike.	A
In mamin boj. Bojazen, da bo njena lastnina	tuja	lastnina, jo žre.Mogoče je vmes kanček vesti	A
Dolgo smo v kuhinji. Ki mi je nekako	tuja.	A se jo trudim z ljubeznijo gledati.	A
duša. Vendar se ji nisem približala, odšla sem	tuja	in nepoznana. Odslej sem mislila nanjo, kot	A
matere pa so imele nekaj ničvrednega in surovega.	Tuja	se je čutila do obeh in odgovorila je jezno	A
stoji njegova mati pred njim, ampak kaka druga,	tuja	ženska.Njej so se šibila kolena in vsa je trepetala	A
svojimi sedemnajstimi leti je bila kakor otrok	tuja	svetu.Ni bila pohlepna na nove vtise, ali vožnja	A
okamnela je stala priroda zunaj. Veličastna in	tuja,	neprijazna človeku. Sama je sedela Tilda popoldne	A
Pri mizi je sedela njegova žena. Vsa	tuja	je bila, nikdar je ni poznal take. »Prišel sem	A
molčala, tvoja pisma so bila hladna in kratka,	tuja.	Nisem vprašal, zakaj si molčala, nisem prišel	A
prestol v nebesih, je z mano kakor da bi si bila	tuja	in greni moje srce.Moje življenje je tkanina	A
v 16. ali kakem drugem stoletju prav tako ni	tuja	katoličanom samim.Če bi Nobel prebral Boccacciove	A
sočno poljubila. »Tole pa ni slabo!« sta rekla	tuja	stavarja. »Stara dva sta prišla z dežja pod	A
hvaliti barve in vzorce in celo prehitevati	tuja	tkalca v opisovanju nevidnih vzorcev.Ravno tako	A
in opisovali, da je bilo veselje - zlasti za	tuja	sleparska tkalca - nepopisno. Najbolj	A
zdaj, vaše cesarsko veličanstvo,« sta poprijela	tuja	tkalca, »je prišel veliki trenutek: če blagovolite	A
zadnjikrat ošinil po svoji podobi v ogledalu.	Tuja	krojača sta se kakor vrtavki še enkrat zasukala	A
bil več na jasnem, kdo ima prav, ali on ali	tuja	krojača. Svinjski pastir	A
bi bili izvirni. Nič kaj posebnega niso napol	tuja	imena, kot na primer Peregrine ali Evangeline	A
kotanje: »Ta lesena pregrada je edina jami	tuja	stvar tu notri,« s prosto roko jo objame čez	A
goli kočijaži in konjski prevozniki, odpirali	tuja	pisma in bogateli z izsiljevanjem.Kakšnih dvesto	A
Maltzahn ravno prebudi. Prezre Nordanca in mu je	tuja	vsakršna ujedljivost, gleda skozenj, kakor da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani