tuja (101-200)

Midva nimava ničesar skupnega, midva sva si	tuja	in neznana; to je samo vljudnost, -- ne išči	A
naporov že tako napredoval, da mu je umetnost	tuja.	Če hoče resničen umetnik govoriti z narodom,	A
mu je zdela sila visoka in prostrana in tako	tuja,	kakor da je še nikoli ni bil prestopil; beli	A
kar je čutil sam. Ni se ga smela dotekniti	tuja	roka, ubila bi ga.Niti sladkorja mu ni smela	A
ubila bi ga. Niti sladkorja mu ni smela podariti	tuja	roka.Grofica mu je bila prinesla nekoč sladkega	A
se šopiril, malo bi revskal, dokler bi bila	tuja	roka blizu, potem pa bi se potolažil ter bi	A
Zjutraj je stal z njo na pragu in zdela se mu je	tuja	in neznana, da si ji ni upal stopiti bližje	A
tistega trenotka je romal, ko ga je prijela	tuja	žena za roko in je šla z njim iz izbe, kjer	A
ni vedel in ne kod; brezkončno je bilo mesto,	tuja	lica, tuji kraji, visoke hiše.Kakor vrečo so	A
mežikale, hudobna in neprijazna je bila njih	tuja	svetloba. Hladen veter je zazibal kostanje	A
Sedèl je dekli na glavi, ko je odprla duri	tuja	ženska, postarna devica; ogrnjena je bila v	A
duši, ki je v njem, njemu samemu na vekomaj	tuja.	-	A
je izumrl rod; čutiti, da nikoli več ne udari	tuja	roka na srce, da ne prestraši ušesa nikoli več	A
vendar sem spoznal takoj; da mu družba ni bila ne	tuja	ne zoprna. Kretal se je med ljudmi tako lahko	A
dremavo, neprijazno, kakor pogleda popotnika	tuja	hiša kraj poti ...Tebi, ki nosiš samoto s seboj	A
kraj poti ... Tebi, ki nosiš samoto s seboj, je	tuja	hiša ves prostrani svet; ni ti ga okna, ki bi	A
premeril bi je človek, če bi hodil noč in dan.	Tuja	in sovražna ji je bila v svoji lepoti in neizmernosti	A
daj mi dočakati, o Gospod, da bi se glasila	tuja	govorica po teh krajih!Ne daj mi dočakati, da	A
Jutranja megla je rosila na lica, tako hladna in	tuja,	da je srce vztrepetalo od mraza.Težka vrata	A
in skrbi. Ni je zgodbe, ki bi ti bila tako	tuja,	da bi ne občutil ob nji svoje srčne bolesti	A
pisateljsko delo zeló težko. Izbirati je treba	tuja,	eksotična imena, v nadlego sebi in čitatelju	A
več ubogal in se ustnice niso več genile.	Tuja	ženska je stala ob zofi in je pripovedovala	A
Gosta in mrzla noč je bila zunaj, tako čudno	tuja,	samotna, da Marta ni takoj vedela, na katero	A
Tista navlaka iz nemških fabrik bi mi ostala	tuja,	pa če bi jo desetkrat preplačal in deset let	A
dokazati, kako sprejme gosta domača in kako	tuja	izba.Tisti divan je namenjen gostom; ali treba	A
široko odprtih oči ter da išče po odeji gnusna	tuja	roka. Globoko na dnu srca pa je ležala bridkost	A
je v svojo izbo, ki se mu je zdela pusta in	tuja,	vsa preprežena z nečistimi mislimi, kakor s	A
moje telo je tvoje; moja duša pa ti je tako	tuja,	kakor zvezda tisti luži, v kateri odseva ...Tako	A
nastežaj odprto in reka svetlobe je lila v izbo.	Tuja	roka je bila razvrstila pohištvo tako spretno	A
toliko bolj se je zdelo Kačurju, da mu je nevesta	tuja;	oddaljevala sta se drug od drugega polagoma	A
celo uro ...“ Planil sem, kakor da mi je bila	tuja	dlan udarila v obraz. ”Saj je meril čisto	A
pogledal sem ji v obraz in zdela se mi je čisto	tuja,	kakor da je že leto nisem videl. Mislim, da	A
urah. Še pozno, ko me je bila že vsega opredla	tuja	učenost, ko se mi je bilo srce že vse razbolelo	A
narodnjaka. Sentimentalnost mu je bila popolnoma	tuja,	toliko več smisla pa je imel za praktično življenje	A
občutke, ki jih je bilo takrat moje srce polno.	Tuja	mi je sentimentalnost in poslužujem se mehkih	A
vzdignil glavo; spoznal sem jo in bila mi je bolj	tuja	nego v pisanih cunjah, v rdečem, zlato obrobljenem	A
bi si gledala iz obraza v obraz in bi si bila	tuja	... Mirno si spala; ko sem držal roko nad tvojimi	A
spomladi, ko je bila presvetla sončna luč še	tuja	zemlji in očem.Za plotom je še ležal sneg, pokrit	A
vejevje, ki ne bo več poganjalo popkov in mladik.	Tuja	je bila luč mojim očem, toda kar sem ugledal	A
bil prostran vrt, ki ni nikdar stopila vanj	tuja	noga - tam sva se izprehajala ob mesečini, visoka	A
ker tako gledaš, berač!“ - Izba mu je bila	tuja	v prvem trenutku in bila mu je tuja zmerom bolj	A
je bila tuja v prvem trenutku in bila mu je	tuja	zmerom bolj.Prihajal je strahoma, komaj	A
mesto in tam je spet tisto strašno življenje;	tuja	izba, kjer ne sme trdo stopiti, ne naglas izpregovoriti	A
jastreb - smrt. Kakor njen grob in kakor ona sama:	tuja	in daljna je njena podoba mojim očem, ker je	A
njena podoba mojim očem, ker je bila dolga leta	tuja	in daljna moji duši! Stopil sem k oknu, da	A
ganiti z roko. Ves svet na okrog se mu je zdel	tuja	zemlja, s katera nima nikakega opravka in v	A
enkrat svoje ime? Saj tako ne ostanem pri njej,	tuja	ženska mi je!“--	A
pogledom, samo za hip, obadva mirna, srepa in	tuja,	je povesil oči in je govoril hitreje in s krepkejšim	A
Najprej jo je komaj napol razumel, bila mu je	tuja,	skoraj smešna v svoji odurnosti.Ali zasadila	A
Dvoje svetov je bilo, drugi tik poleg drugega.	Tuja	sta si bila in daljna, ali vendar je bil komaj	A
povedati in razložiti tolike strahote! Žival...	tuja,	neznana žival, še psu ne podobna, ki zavija	A
- in zmerom dalje, bogve kam... Tuji ljudje,	tuja	zemlja, in nikjer več domovine, komaj še v spominu	A
nežni roki? O, ali pa morda da celo tista lepa	tuja	roža v njenem poročnem šopku, ki se je je bil	A
šumeči gozd? V enem samem večeru jih je pokosila	tuja	kosa, v eni sami uri ga je posekala tuja sekira	A
pokosila tuja kosa, v eni sami uri ga je posekala	tuja	sekira. Počivaj mirno, oče, v prezgodnjem grobu	A
je bilo sitno; zdelo se mu je, da je odprla	tuja	roka vrata njegovega srca ter brskala brez spoštovanja	A
vzraslo iz tujih tal, vsaka tvoja beseda je	tuja,	zakaj niti jezik, ki ga govoriš, ni več tvoj	A
in tudi ni jasna, ni živa, zato ker je čudno	tuja,	čudno daljna njegovemu srcu. Podobe so sence	A
Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini	tuja	ženska prinesla kavo v izbo.Takrat me je izpreletelo	A
je bilo v nekakem neredu; soba se mi je zdela	tuja	in neznana.Na mizi poleg postelje so stale čaše	A
gledal srepo vanje... To ni bilo njegovo delo,	tuja	stvar je bila, tako tuja, kakor tisto spomladansko	A
bilo njegovo delo, tuja stvar je bila, tako	tuja,	kakor tisto spomladansko vstajenje.Njegov je	A
	TUJA	UČENOST Moja mati je bila kmetiški otrok	A
”Kaj je v teh knjigah?“ je vprašala. ”	Tuja	učenost!“ sem odgovoril.Samo jezik je tako odgovoril	A
okusil spoznanja! ”Povej mi, kaj pravi ta	tuja	učenost?“ je rekla mati. ”Sam ne vem!“ sem	A
odkod tvoje modre besede in tvoj starobni smeh.	Tuja	učenost ti je segla v srce, napravila te je	A
Ni res!“ je vzkliknila mati. ”To je tista	tuja	učenost ... segla ti je v srce, Boga ti je ukradla	A
ki je tvoje samo napol in te drži za komolec	tuja	roka, ko bi najrajši predrzno udaril, odrezal	A
hrano iz tujega življenja, zato je bila sama	tuja	in kar je imela bogastva, ga je darovala tujini	A
duše, ker glej, če dela človek v tujem ateljéju	tuja	naročila, je nazadnje vendarle hlapec in drugega	A
do kraja, kar more doživeti človek in jim ni	tuja	nobena žalost in nobena bolečina, tudi smrt	A
vsemi oblikami umetnosti mi je glasba najbolj	tuja	in obenem najbolj ljuba.Vse teorije so mi zaklenjene	A
pa je nisem spoznal po imenu in mi je bila	tuja	in nema kakor vsaka druga vas.Zdi se mi prav	A
Lojze. Pavleta je zabolelo, kakor da ga je	tuja	roka udarila na lice. ”Čemu me žališ?“ je	A
nog. Tudi njena govorica je bila nerodna in	tuja,	tako da jo je Mana komaj razumela; njen obraz	A
Godilo se je z menoj, kakor da me je vodila	tuja	roka, kakor da mi je tuj glas narekaval misli	A
Prehodil jo je že mnogokrat, ali ostala mu je	tuja,	sovražna in samotna.In ko je nastopil to cesto	A
je premišljeval, ali misel mu je bila še tako	tuja,	da je niti zelo žalosten ni bil. ”Kakšen je	A
bila zmerom drugačna, ali zmerom mu je bila	tuja.	”Daleč je pač še do tistih krajev, ki pravijo	A
žejen mnogokdaj; ni godrnjal, če ga je pestila	tuja	oblast, tudi ni izpraševal, odkod da je ta oblast	A
oko, je čutila, da ji je celo ta slika nekam	tuja,	malomarna. Polagoma je začelo Anici	A
Zakaj mi praviš ‚gospod’,« je rekel, »ali sva si	tuja?	« »Spodobi se,« je odvrnila in dvignila oči k	A
hišo. Grda bolest od prej je ugasnila v njem,	tuja	žalost ga je napravila zopet dobrega in čednega	A
blagajnikom. Stric in nečak sta si bila skoraj	tuja,	dasi sodnik ni imel sicer nikogar svojih in	A
prejšnjo noč v lepo ravan, ki jih je odvračala kot	tuja,	mrzla, grozeča in sovražna.V čudnem molku so	A
tistem času so v naših planinah kraljevala le	tuja	društva: nemško avstrijsko društvo Alpenverein	A
gologlavi telesni straži, ki je menila, da ji	tuja	kohorta krati dohodek.Pripetilo se je celó,	A
IV »Jošt Tolmajnar, grajski pisar, pišem. Ta	tuja	ženska mi je zmedla srce, da v velikih bolečinah	A
se je vzbudilo novo zanimanje; vzbudila ga je	tuja	družba, tako imenovani mladi atašeji s kongresa	A
Skoraj se je pričel dolgočasiti, kar se mu položi	tuja	roka na ramo. »Vraga, ali si ti Lesovéj ali	A
grozd na trsu ni varen, da bi ga ne odnesla	tuja	roka!Oče moj, grof Anton, je premehak, zato	A
obrnila, ker je povsem nespodobno prebirati	tuja	pisma. Zopet je pričela šteti razpoke po stropu	A
hotela pri slovesu pokazati, da ji ta govorica ni	tuja.	Molila je zavitek proti meni, mešala nekaj naših	A
sedela tik mene, da bi družina ne mislila, da je	tuja	in samo posel pri hiši. Stanovala je zgoraj	A
naš kraj se je pred nekaj leti prigolomišila	tuja	ženska.Bila je še mlada in prikupna.	A
tat ukrade zlato, grad zgori ali ga razruši	tuja	roka, le zemlja ostane, je večna in ima svojo	A
treba. Saj tudi vi ne bi dopustili, da se vam	tuja	gospoščina vriva v vašo.« »Pazi, Trlep, nikar	A
bi iskal pomoči. Kar ti izza vogala prideta	tuja	moža in postojita: »Pomagaj ti Bog, mladi junak	A
se je v zadregi nasmehnil in v hišo spremil	tuja	gosta. Trlep je sedel ob široki javorovi mizi	A
mikala, a v krčmo sta zdajci hrupno stopila	tuja	vojščaka. »Vina!« je prvi zarenčal in brcnil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani