nova beseda iz Slovenije

tuja (101-200)


Midva nimava ničesar skupnega, midva sva si      tuja      in neznana; to je samo vljudnost, -- ne išči  A
naporov že tako napredoval, da mu je umetnost      tuja.     Če hoče resničen umetnik govoriti z narodom,  A
mu je zdela sila visoka in prostrana in tako      tuja,      kakor da je še nikoli ni bil prestopil; beli  A
kar je čutil sam. Ni se ga smela dotekniti      tuja      roka, ubila bi ga.Niti sladkorja mu ni smela  A
ubila bi ga. Niti sladkorja mu ni smela podariti      tuja      roka.Grofica mu je bila prinesla nekoč sladkega  A
se šopiril, malo bi revskal, dokler bi bila      tuja      roka blizu, potem pa bi se potolažil ter bi  A
Zjutraj je stal z njo na pragu in zdela se mu je      tuja      in neznana, da si ji ni upal stopiti bližje  A
tistega trenotka je romal, ko ga je prijela      tuja      žena za roko in je šla z njim iz izbe, kjer  A
ni vedel in ne kod; brezkončno je bilo mesto,      tuja      lica, tuji kraji, visoke hiše.Kakor vrečo so  A
mežikale, hudobna in neprijazna je bila njih      tuja      svetloba. Hladen veter je zazibal kostanje  A
Sedèl je dekli na glavi, ko je odprla duri      tuja      ženska, postarna devica; ogrnjena je bila v  A
duši, ki je v njem, njemu samemu na vekomaj      tuja.      -  A
je izumrl rod; čutiti, da nikoli več ne udari      tuja      roka na srce, da ne prestraši ušesa nikoli več  A
vendar sem spoznal takoj; da mu družba ni bila ne      tuja      ne zoprna. Kretal se je med ljudmi tako lahko  A
dremavo, neprijazno, kakor pogleda popotnika      tuja      hiša kraj poti ...Tebi, ki nosiš samoto s seboj  A
kraj poti ... Tebi, ki nosiš samoto s seboj, je      tuja      hiša ves prostrani svet; ni ti ga okna, ki bi  A
premeril bi je človek, če bi hodil noč in dan.      Tuja      in sovražna ji je bila v svoji lepoti in neizmernosti  A
daj mi dočakati, o Gospod, da bi se glasila      tuja      govorica po teh krajih!Ne daj mi dočakati, da  A
Jutranja megla je rosila na lica, tako hladna in      tuja,      da je srce vztrepetalo od mraza.Težka vrata  A
in skrbi. Ni je zgodbe, ki bi ti bila tako      tuja,      da bi ne občutil ob nji svoje srčne bolesti  A
pisateljsko delo zeló težko. Izbirati je treba      tuja,      eksotična imena, v nadlego sebi in čitatelju  A
več ubogal in se ustnice niso več genile.      Tuja      ženska je stala ob zofi in je pripovedovala  A
Gosta in mrzla noč je bila zunaj, tako čudno      tuja,      samotna, da Marta ni takoj vedela, na katero  A
Tista navlaka iz nemških fabrik bi mi ostala      tuja,      pa če bi jo desetkrat preplačal in deset let  A
dokazati, kako sprejme gosta domača in kako      tuja      izba.Tisti divan je namenjen gostom; ali treba  A
široko odprtih oči ter da išče po odeji gnusna      tuja      roka. Globoko na dnu srca pa je ležala bridkost  A
je v svojo izbo, ki se mu je zdela pusta in      tuja,      vsa preprežena z nečistimi mislimi, kakor s  A
moje telo je tvoje; moja duša pa ti je tako      tuja,      kakor zvezda tisti luži, v kateri odseva ...Tako  A
nastežaj odprto in reka svetlobe je lila v izbo.      Tuja      roka je bila razvrstila pohištvo tako spretno  A
toliko bolj se je zdelo Kačurju, da mu je nevesta      tuja;      oddaljevala sta se drug od drugega polagoma  A
celo uro ...“ Planil sem, kakor da mi je bila      tuja      dlan udarila v obraz. ”Saj je meril čisto  A
pogledal sem ji v obraz in zdela se mi je čisto      tuja,      kakor da je že leto nisem videl. Mislim, da  A
urah. Še pozno, ko me je bila že vsega opredla      tuja      učenost, ko se mi je bilo srce že vse razbolelo  A
narodnjaka. Sentimentalnost mu je bila popolnoma      tuja,      toliko več smisla pa je imel za praktično življenje  A
občutke, ki jih je bilo takrat moje srce polno.      Tuja      mi je sentimentalnost in poslužujem se mehkih  A
vzdignil glavo; spoznal sem jo in bila mi je bolj      tuja      nego v pisanih cunjah, v rdečem, zlato obrobljenem  A
bi si gledala iz obraza v obraz in bi si bila      tuja      ... Mirno si spala; ko sem držal roko nad tvojimi  A
spomladi, ko je bila presvetla sončna luč še      tuja      zemlji in očem.Za plotom je še ležal sneg, pokrit  A
vejevje, ki ne bo več poganjalo popkov in mladik.      Tuja      je bila luč mojim očem, toda kar sem ugledal  A
bil prostran vrt, ki ni nikdar stopila vanj      tuja      noga - tam sva se izprehajala ob mesečini, visoka  A
ker tako gledaš, berač!“ - Izba mu je bila      tuja      v prvem trenutku in bila mu je tuja zmerom bolj  A
je bila tuja v prvem trenutku in bila mu je      tuja      zmerom bolj.Prihajal je strahoma, komaj  A
mesto in tam je spet tisto strašno življenje;      tuja      izba, kjer ne sme trdo stopiti, ne naglas izpregovoriti  A
jastreb - smrt. Kakor njen grob in kakor ona sama:      tuja      in daljna je njena podoba mojim očem, ker je  A
njena podoba mojim očem, ker je bila dolga leta      tuja      in daljna moji duši! Stopil sem k oknu, da  A
ganiti z roko. Ves svet na okrog se mu je zdel      tuja      zemlja, s katera nima nikakega opravka in v  A
enkrat svoje ime? Saj tako ne ostanem pri njej,      tuja      ženska mi je!“--   A
pogledom, samo za hip, obadva mirna, srepa in      tuja,      je povesil oči in je govoril hitreje in s krepkejšim  A
Najprej jo je komaj napol razumel, bila mu je      tuja,      skoraj smešna v svoji odurnosti.Ali zasadila  A
Dvoje svetov je bilo, drugi tik poleg drugega.      Tuja      sta si bila in daljna, ali vendar je bil komaj  A
povedati in razložiti tolike strahote! Žival...      tuja,      neznana žival, še psu ne podobna, ki zavija  A
- in zmerom dalje, bogve kam... Tuji ljudje,      tuja      zemlja, in nikjer več domovine, komaj še v spominu  A
nežni roki? O, ali pa morda da celo tista lepa      tuja      roža v njenem poročnem šopku, ki se je je bil  A
šumeči gozd? V enem samem večeru jih je pokosila      tuja      kosa, v eni sami uri ga je posekala tuja sekira  A
pokosila tuja kosa, v eni sami uri ga je posekala      tuja      sekira. Počivaj mirno, oče, v prezgodnjem grobu  A
je bilo sitno; zdelo se mu je, da je odprla      tuja      roka vrata njegovega srca ter brskala brez spoštovanja  A
vzraslo iz tujih tal, vsaka tvoja beseda je      tuja,      zakaj niti jezik, ki ga govoriš, ni več tvoj  A
in tudi ni jasna, ni živa, zato ker je čudno      tuja,      čudno daljna njegovemu srcu. Podobe so sence  A
Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini      tuja      ženska prinesla kavo v izbo.Takrat me je izpreletelo  A
je bilo v nekakem neredu; soba se mi je zdela      tuja      in neznana.Na mizi poleg postelje so stale čaše  A
gledal srepo vanje... To ni bilo njegovo delo,      tuja      stvar je bila, tako tuja, kakor tisto spomladansko  A
bilo njegovo delo, tuja stvar je bila, tako      tuja,      kakor tisto spomladansko vstajenje.Njegov je  A
     TUJA      UČENOST Moja mati je bila kmetiški otrok  A
”Kaj je v teh knjigah?“ je vprašala. ”     Tuja      učenost!“ sem odgovoril.Samo jezik je tako odgovoril  A
okusil spoznanja! ”Povej mi, kaj pravi ta      tuja      učenost?“ je rekla mati. ”Sam ne vem!“ sem  A
odkod tvoje modre besede in tvoj starobni smeh.      Tuja      učenost ti je segla v srce, napravila te je  A
Ni res!“ je vzkliknila mati. ”To je tista      tuja      učenost ... segla ti je v srce, Boga ti je ukradla  A
ki je tvoje samo napol in te drži za komolec      tuja      roka, ko bi najrajši predrzno udaril, odrezal  A
hrano iz tujega življenja, zato je bila sama      tuja      in kar je imela bogastva, ga je darovala tujini  A
duše, ker glej, če dela človek v tujem ateljéju      tuja      naročila, je nazadnje vendarle hlapec in drugega  A
do kraja, kar more doživeti človek in jim ni      tuja      nobena žalost in nobena bolečina, tudi smrt  A
vsemi oblikami umetnosti mi je glasba najbolj      tuja      in obenem najbolj ljuba.Vse teorije so mi zaklenjene  A
pa je nisem spoznal po imenu in mi je bila      tuja      in nema kakor vsaka druga vas.Zdi se mi prav  A
Lojze. Pavleta je zabolelo, kakor da ga je      tuja      roka udarila na lice. ”Čemu me žališ?“ je  A
nog. Tudi njena govorica je bila nerodna in      tuja,      tako da jo je Mana komaj razumela; njen obraz  A
Godilo se je z menoj, kakor da me je vodila      tuja      roka, kakor da mi je tuj glas narekaval misli  A
Prehodil jo je že mnogokrat, ali ostala mu je      tuja,      sovražna in samotna.In ko je nastopil to cesto  A
je premišljeval, ali misel mu je bila še tako      tuja,      da je niti zelo žalosten ni bil. ”Kakšen je  A
bila zmerom drugačna, ali zmerom mu je bila      tuja.      ”Daleč je pač še do tistih krajev, ki pravijo  A
žejen mnogokdaj; ni godrnjal, če ga je pestila      tuja      oblast, tudi ni izpraševal, odkod da je ta oblast  A
oko, je čutila, da ji je celo ta slika nekam      tuja,      malomarna. Polagoma je začelo Anici  A
Zakaj mi praviš ‚gospod’,« je rekel, »ali sva si      tuja?     « »Spodobi se,« je odvrnila in dvignila oči k  A
hišo. Grda bolest od prej je ugasnila v njem,      tuja      žalost ga je napravila zopet dobrega in čednega  A
blagajnikom. Stric in nečak sta si bila skoraj      tuja,      dasi sodnik ni imel sicer nikogar svojih in  A
prejšnjo noč v lepo ravan, ki jih je odvračala kot      tuja,      mrzla, grozeča in sovražna.V čudnem molku so  A
tistem času so v naših planinah kraljevala le      tuja      društva: nemško avstrijsko društvo Alpenverein  A
gologlavi telesni straži, ki je menila, da ji      tuja      kohorta krati dohodek.Pripetilo se je celó,  A
IV »Jošt Tolmajnar, grajski pisar, pišem. Ta      tuja      ženska mi je zmedla srce, da v velikih bolečinah  A
se je vzbudilo novo zanimanje; vzbudila ga je      tuja      družba, tako imenovani mladi atašeji s kongresa  A
Skoraj se je pričel dolgočasiti, kar se mu položi      tuja      roka na ramo. »Vraga, ali si ti Lesovéj ali  A
grozd na trsu ni varen, da bi ga ne odnesla      tuja      roka!Oče moj, grof Anton, je premehak, zato  A
obrnila, ker je povsem nespodobno prebirati      tuja      pisma. Zopet je pričela šteti razpoke po stropu  A
hotela pri slovesu pokazati, da ji ta govorica ni      tuja.     Molila je zavitek proti meni, mešala nekaj naših  A
sedela tik mene, da bi družina ne mislila, da je      tuja      in samo posel pri hiši. Stanovala je zgoraj  A
naš kraj se je pred nekaj leti prigolomišila      tuja      ženska.Bila je še mlada in prikupna.   A
tat ukrade zlato, grad zgori ali ga razruši      tuja      roka, le zemlja ostane, je večna in ima svojo  A
treba. Saj tudi vi ne bi dopustili, da se vam      tuja      gospoščina vriva v vašo.« »Pazi, Trlep, nikar  A
bi iskal pomoči. Kar ti izza vogala prideta      tuja      moža in postojita: »Pomagaj ti Bog, mladi junak  A
se je v zadregi nasmehnil in v hišo spremil      tuja      gosta. Trlep je sedel ob široki javorovi mizi  A
mikala, a v krčmo sta zdajci hrupno stopila      tuja      vojščaka. »Vina!« je prvi zarenčal in brcnil  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA