nova beseda iz Slovenije
Midva nimava ničesar skupnega, midva sva si | tuja | in neznana; to je samo vljudnost, -- ne išči | A |
naporov že tako napredoval, da mu je umetnost | tuja. | Če hoče resničen umetnik govoriti z narodom, | A |
mu je zdela sila visoka in prostrana in tako | tuja, | kakor da je še nikoli ni bil prestopil; beli | A |
kar je čutil sam. Ni se ga smela dotekniti | tuja | roka, ubila bi ga.Niti sladkorja mu ni smela | A |
ubila bi ga. Niti sladkorja mu ni smela podariti | tuja | roka.Grofica mu je bila prinesla nekoč sladkega | A |
se šopiril, malo bi revskal, dokler bi bila | tuja | roka blizu, potem pa bi se potolažil ter bi | A |
Zjutraj je stal z njo na pragu in zdela se mu je | tuja | in neznana, da si ji ni upal stopiti bližje | A |
tistega trenotka je romal, ko ga je prijela | tuja | žena za roko in je šla z njim iz izbe, kjer | A |
ni vedel in ne kod; brezkončno je bilo mesto, | tuja | lica, tuji kraji, visoke hiše.Kakor vrečo so | A |
mežikale, hudobna in neprijazna je bila njih | tuja | svetloba. Hladen veter je zazibal kostanje | A |
Sedèl je dekli na glavi, ko je odprla duri | tuja | ženska, postarna devica; ogrnjena je bila v | A |
duši, ki je v njem, njemu samemu na vekomaj | tuja. | - | A |
je izumrl rod; čutiti, da nikoli več ne udari | tuja | roka na srce, da ne prestraši ušesa nikoli več | A |
vendar sem spoznal takoj; da mu družba ni bila ne | tuja | ne zoprna. Kretal se je med ljudmi tako lahko | A |
dremavo, neprijazno, kakor pogleda popotnika | tuja | hiša kraj poti ...Tebi, ki nosiš samoto s seboj | A |
kraj poti ... Tebi, ki nosiš samoto s seboj, je | tuja | hiša ves prostrani svet; ni ti ga okna, ki bi | A |
premeril bi je človek, če bi hodil noč in dan. | Tuja | in sovražna ji je bila v svoji lepoti in neizmernosti | A |
daj mi dočakati, o Gospod, da bi se glasila | tuja | govorica po teh krajih!Ne daj mi dočakati, da | A |
Jutranja megla je rosila na lica, tako hladna in | tuja, | da je srce vztrepetalo od mraza.Težka vrata | A |
in skrbi. Ni je zgodbe, ki bi ti bila tako | tuja, | da bi ne občutil ob nji svoje srčne bolesti | A |
pisateljsko delo zeló težko. Izbirati je treba | tuja, | eksotična imena, v nadlego sebi in čitatelju | A |
več ubogal in se ustnice niso več genile. | Tuja | ženska je stala ob zofi in je pripovedovala | A |
Gosta in mrzla noč je bila zunaj, tako čudno | tuja, | samotna, da Marta ni takoj vedela, na katero | A |
Tista navlaka iz nemških fabrik bi mi ostala | tuja, | pa če bi jo desetkrat preplačal in deset let | A |
dokazati, kako sprejme gosta domača in kako | tuja | izba.Tisti divan je namenjen gostom; ali treba | A |
široko odprtih oči ter da išče po odeji gnusna | tuja | roka. Globoko na dnu srca pa je ležala bridkost | A |
je v svojo izbo, ki se mu je zdela pusta in | tuja, | vsa preprežena z nečistimi mislimi, kakor s | A |
moje telo je tvoje; moja duša pa ti je tako | tuja, | kakor zvezda tisti luži, v kateri odseva ...Tako | A |
nastežaj odprto in reka svetlobe je lila v izbo. | Tuja | roka je bila razvrstila pohištvo tako spretno | A |
toliko bolj se je zdelo Kačurju, da mu je nevesta | tuja; | oddaljevala sta se drug od drugega polagoma | A |
celo uro ...“ Planil sem, kakor da mi je bila | tuja | dlan udarila v obraz. ”Saj je meril čisto | A |
pogledal sem ji v obraz in zdela se mi je čisto | tuja, | kakor da je že leto nisem videl. Mislim, da | A |
urah. Še pozno, ko me je bila že vsega opredla | tuja | učenost, ko se mi je bilo srce že vse razbolelo | A |
narodnjaka. Sentimentalnost mu je bila popolnoma | tuja, | toliko več smisla pa je imel za praktično življenje | A |
občutke, ki jih je bilo takrat moje srce polno. | Tuja | mi je sentimentalnost in poslužujem se mehkih | A |
vzdignil glavo; spoznal sem jo in bila mi je bolj | tuja | nego v pisanih cunjah, v rdečem, zlato obrobljenem | A |
bi si gledala iz obraza v obraz in bi si bila | tuja | ... Mirno si spala; ko sem držal roko nad tvojimi | A |
spomladi, ko je bila presvetla sončna luč še | tuja | zemlji in očem.Za plotom je še ležal sneg, pokrit | A |
vejevje, ki ne bo več poganjalo popkov in mladik. | Tuja | je bila luč mojim očem, toda kar sem ugledal | A |
bil prostran vrt, ki ni nikdar stopila vanj | tuja | noga - tam sva se izprehajala ob mesečini, visoka | A |
ker tako gledaš, berač!“ - Izba mu je bila | tuja | v prvem trenutku in bila mu je tuja zmerom bolj | A |
je bila tuja v prvem trenutku in bila mu je | tuja | zmerom bolj.Prihajal je strahoma, komaj | A |
mesto in tam je spet tisto strašno življenje; | tuja | izba, kjer ne sme trdo stopiti, ne naglas izpregovoriti | A |
jastreb - smrt. Kakor njen grob in kakor ona sama: | tuja | in daljna je njena podoba mojim očem, ker je | A |
njena podoba mojim očem, ker je bila dolga leta | tuja | in daljna moji duši! Stopil sem k oknu, da | A |
ganiti z roko. Ves svet na okrog se mu je zdel | tuja | zemlja, s katera nima nikakega opravka in v | A |
enkrat svoje ime? Saj tako ne ostanem pri njej, | tuja | ženska mi je!“-- | A |
pogledom, samo za hip, obadva mirna, srepa in | tuja, | je povesil oči in je govoril hitreje in s krepkejšim | A |
Najprej jo je komaj napol razumel, bila mu je | tuja, | skoraj smešna v svoji odurnosti.Ali zasadila | A |
Dvoje svetov je bilo, drugi tik poleg drugega. | Tuja | sta si bila in daljna, ali vendar je bil komaj | A |
povedati in razložiti tolike strahote! Žival... | tuja, | neznana žival, še psu ne podobna, ki zavija | A |
- in zmerom dalje, bogve kam... Tuji ljudje, | tuja | zemlja, in nikjer več domovine, komaj še v spominu | A |
nežni roki? O, ali pa morda da celo tista lepa | tuja | roža v njenem poročnem šopku, ki se je je bil | A |
šumeči gozd? V enem samem večeru jih je pokosila | tuja | kosa, v eni sami uri ga je posekala tuja sekira | A |
pokosila tuja kosa, v eni sami uri ga je posekala | tuja | sekira. Počivaj mirno, oče, v prezgodnjem grobu | A |
je bilo sitno; zdelo se mu je, da je odprla | tuja | roka vrata njegovega srca ter brskala brez spoštovanja | A |
vzraslo iz tujih tal, vsaka tvoja beseda je | tuja, | zakaj niti jezik, ki ga govoriš, ni več tvoj | A |
in tudi ni jasna, ni živa, zato ker je čudno | tuja, | čudno daljna njegovemu srcu. Podobe so sence | A |
Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini | tuja | ženska prinesla kavo v izbo.Takrat me je izpreletelo | A |
je bilo v nekakem neredu; soba se mi je zdela | tuja | in neznana.Na mizi poleg postelje so stale čaše | A |
gledal srepo vanje... To ni bilo njegovo delo, | tuja | stvar je bila, tako tuja, kakor tisto spomladansko | A |
bilo njegovo delo, tuja stvar je bila, tako | tuja, | kakor tisto spomladansko vstajenje.Njegov je | A |
TUJA | UČENOST Moja mati je bila kmetiški otrok | A | |
”Kaj je v teh knjigah?“ je vprašala. ” | Tuja | učenost!“ sem odgovoril.Samo jezik je tako odgovoril | A |
okusil spoznanja! ”Povej mi, kaj pravi ta | tuja | učenost?“ je rekla mati. ”Sam ne vem!“ sem | A |
odkod tvoje modre besede in tvoj starobni smeh. | Tuja | učenost ti je segla v srce, napravila te je | A |
Ni res!“ je vzkliknila mati. ”To je tista | tuja | učenost ... segla ti je v srce, Boga ti je ukradla | A |
ki je tvoje samo napol in te drži za komolec | tuja | roka, ko bi najrajši predrzno udaril, odrezal | A |
hrano iz tujega življenja, zato je bila sama | tuja | in kar je imela bogastva, ga je darovala tujini | A |
duše, ker glej, če dela človek v tujem ateljéju | tuja | naročila, je nazadnje vendarle hlapec in drugega | A |
do kraja, kar more doživeti človek in jim ni | tuja | nobena žalost in nobena bolečina, tudi smrt | A |
vsemi oblikami umetnosti mi je glasba najbolj | tuja | in obenem najbolj ljuba.Vse teorije so mi zaklenjene | A |
pa je nisem spoznal po imenu in mi je bila | tuja | in nema kakor vsaka druga vas.Zdi se mi prav | A |
Lojze. Pavleta je zabolelo, kakor da ga je | tuja | roka udarila na lice. ”Čemu me žališ?“ je | A |
nog. Tudi njena govorica je bila nerodna in | tuja, | tako da jo je Mana komaj razumela; njen obraz | A |
Godilo se je z menoj, kakor da me je vodila | tuja | roka, kakor da mi je tuj glas narekaval misli | A |
Prehodil jo je že mnogokrat, ali ostala mu je | tuja, | sovražna in samotna.In ko je nastopil to cesto | A |
je premišljeval, ali misel mu je bila še tako | tuja, | da je niti zelo žalosten ni bil. ”Kakšen je | A |
bila zmerom drugačna, ali zmerom mu je bila | tuja. | ”Daleč je pač še do tistih krajev, ki pravijo | A |
žejen mnogokdaj; ni godrnjal, če ga je pestila | tuja | oblast, tudi ni izpraševal, odkod da je ta oblast | A |
oko, je čutila, da ji je celo ta slika nekam | tuja, | malomarna. Polagoma je začelo Anici | A |
Zakaj mi praviš ‚gospod’,« je rekel, »ali sva si | tuja? | « »Spodobi se,« je odvrnila in dvignila oči k | A |
hišo. Grda bolest od prej je ugasnila v njem, | tuja | žalost ga je napravila zopet dobrega in čednega | A |
blagajnikom. Stric in nečak sta si bila skoraj | tuja, | dasi sodnik ni imel sicer nikogar svojih in | A |
prejšnjo noč v lepo ravan, ki jih je odvračala kot | tuja, | mrzla, grozeča in sovražna.V čudnem molku so | A |
tistem času so v naših planinah kraljevala le | tuja | društva: nemško avstrijsko društvo Alpenverein | A |
gologlavi telesni straži, ki je menila, da ji | tuja | kohorta krati dohodek.Pripetilo se je celó, | A |
IV »Jošt Tolmajnar, grajski pisar, pišem. Ta | tuja | ženska mi je zmedla srce, da v velikih bolečinah | A |
se je vzbudilo novo zanimanje; vzbudila ga je | tuja | družba, tako imenovani mladi atašeji s kongresa | A |
Skoraj se je pričel dolgočasiti, kar se mu položi | tuja | roka na ramo. »Vraga, ali si ti Lesovéj ali | A |
grozd na trsu ni varen, da bi ga ne odnesla | tuja | roka!Oče moj, grof Anton, je premehak, zato | A |
obrnila, ker je povsem nespodobno prebirati | tuja | pisma. Zopet je pričela šteti razpoke po stropu | A |
hotela pri slovesu pokazati, da ji ta govorica ni | tuja. | Molila je zavitek proti meni, mešala nekaj naših | A |
sedela tik mene, da bi družina ne mislila, da je | tuja | in samo posel pri hiši. Stanovala je zgoraj | A |
naš kraj se je pred nekaj leti prigolomišila | tuja | ženska.Bila je še mlada in prikupna. | A |
tat ukrade zlato, grad zgori ali ga razruši | tuja | roka, le zemlja ostane, je večna in ima svojo | A |
treba. Saj tudi vi ne bi dopustili, da se vam | tuja | gospoščina vriva v vašo.« »Pazi, Trlep, nikar | A |
bi iskal pomoči. Kar ti izza vogala prideta | tuja | moža in postojita: »Pomagaj ti Bog, mladi junak | A |
se je v zadregi nasmehnil in v hišo spremil | tuja | gosta. Trlep je sedel ob široki javorovi mizi | A |
mikala, a v krčmo sta zdajci hrupno stopila | tuja | vojščaka. »Vina!« je prvi zarenčal in brcnil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |