nova beseda iz Slovenije
posestnik iz tuje fare, je takoj vzrojil in | trdo | oštel mejaša, češ da sega v njegovo senožet | A |
vnaprej skupno delali, mu je Leničin oče dosti | trdo | odgovoril: »Menda boste poslej vse brez nas | A |
lopate. Kmetje so se zbrali krog kovača in se | trdo | pogajali za železno blago. Jernaču so se prijele | A |
znamenje. »Kdo ti je dal to lopato?« je dečka | trdo | vprašal Jernač. »Ata,« je povedal fantič. | A |
dovoljstvu, dasi sina Anžeta v poletju ni bilo doma. | Trdo | je prirasel na planino in vsa vas ni in ni hotela | A |
doma. Toda temu se je sin Anže ustrašil in | trdo | očetu povedal: »Dokler bom tak v nogah, ovčarstva | A |
Anže je bil kakor skala. Vpričo mož je izrekel | trdo | besedo: »Oče, saj imate hčer Rezo.Njej izročite | A |
trdni sklep: »Mrkač, tako si hudoben, da ti | trdo | obljubim.Za veliko noč te bodo zaklali, a jaz | A |
mednje. Držal se ga je pečat sleparije tako | trdo, | da dve, tri leta ni smel v fantovsko družbo | A |
viharja ne ropota toče po strehi. Le kadar je prav | trdo | treščilo in se je Nejc prekrižal ‒ kar z nožem | A |
da je Marjanica vsa vztrepetala; on pa jo je | trdo | stisnil za roko, se nagnil k njej in jo poljubil | A |
rdečo ruto navezala odhodnico, ki jo je prijel s | trdo | roko in se napotil.Žena in otroci so šli za | A |
hriba se je ta utrgal,« je vprašal glasno Jernej | trdo | za njegovim hrbtom. Fant se je ozrl in odgovoril | A |
Jera ni čakala Lojzinega odgovora. | Trdo | je zaprla vrata in odšla na izbo. Tamkaj je | A |
raztogotil in izpregovoril: »Kje pa je dekla?« | Trdo | je poudaril besedo dekla, dasi jo je sicer vedno | A |
molsti. Ko je France opravil pri konju, je | trdo | iztrkal krtačo, jo obesil na žebelj in šel proti | A |
kajne?« France je imel takoj pripravljeno | trdo | besedo in sklep v srcu: »Jaz ji že ne bom nosil | A |
ga je spoznala in vsa vesela odprla. »Kako | trdo | spite,« se je hlinil Hvastač, velel dekli, naj | A |
bilo kdovekaj v njem.« Fant je postavil lonec | trdo | na klop, da je sklano zaječal in so se črepinje | A |
poveljnika, na vzbokle prsi pod oklepom, na | trdo | zapeti jermen krog njegovega pasu ‒ in vsak | A |
silo v rokáh; stisnil je tu in tam povodce tako | trdo, | da je konj zasmrčal, ukrivil vrat in se pognal | A |
po bradi. Prazni vrč je postavil na mizo tako | trdo, | da se je sesul v črepinje. »Konja!« je zarigal | A |
željnimi očmi lica, ki je bilo skrito v črno, | trdo | noč in jecljal: »Irena, Irena, moja žena!« | A |
gledal resno, molče. Nato se je dvignil, stopil | trdo | predenj, postavil suhi kazalec desnice kvišku | A |
Justinijan je upiral vanj bodeče oči, suhe roke so se | trdo | oprijemale obslona na prestolu. »Silenciarij | A |
cesta ginila v pusti ravnini. Vsi tovariši so | trdo | spali, opojeni od zmagoslavja in vina.Zakaj | A |
Azbad pa je legel doma v pisarniški sobi na | trdo | otomano, prevlečeno s kravjim usnjem.Roke je | A |
omotičen in razdvojen se je zgrudil Azbad na | trdo | ležišče, veke so se strnile, viharen sen je | A |
desnico na razburjene prsi, kjer je začutila | trdo, | okroglo posodico.Kakor ogenj vroča kri ji je | A |
»Jaz -« Alena je | trdo | poudarila to besedico, »jaz bi samo zaradi tega | A |
Martinku docela pošla dremavost. Ko je zopet | trdo | oprl desnico ob kljukasto palico, se mu niso | A |
pritiskala nanj. »Ne bodi nedostojen in sedi!« je | trdo | velela Viktorju, in ker ni takoj ubogal, je | A |
»Lahko noč!« Mara je | trdo | zaprla vrata svoje sobe. Brest je za | A |
Storim!« Alena je korakoma udarila z nogo ob | trdo | cesto. »In če zapraviš svoj mir?« | A |
Mene?« Jok je postavil kozarec | trdo | na mizo, da je pljusknilo iz njega. | A |
Morda še oživi.« Dvignili so | trdo | telo na sani, hlapec je vozil korakoma in za | A |
se pretegal sredi hiše. »Pustita!« je velel | trdo | oče.Boltežarju so omahnile roke, ki jih je vil | A |
Gašperja, ki je pogledal v tla in se z obema rokama | trdo | prijel klopi. »Kaj je z Lucijo, te vprašam | A |
Gašper ni več skrival. S | trdo, | delovno roko jo je objel krog pasu in jo pritisnil | A |
kruha in začel prigrizovati. Počasi je grudil | trdo | malico in skrbno pobiral vsako drobtinico, ki | A |
lastni okorni boječnosti. Dvignil je glavo in s | trdo | odločnostjo v glasu vprašal: »Si moja | A |
Oče je zavzdihnil, naslonil glavo nazaj, na | trdo, | ozko pregrado med sedeži na eno in drugo stran | A |
naredila še tri ostre zavoje z njo, potem je Helena | trdo | priletela v grmovje na robu letališča.Na uho | A |
vrhu hodili, tekali in se lovili. Z užitkom smo | trdo | stopali, da je zaškripalo, kakor lahko škriplje | A |
zakmašne, čisto gladke pod roko, a na glavi so | trdo | stale, podlago so imele temnobele ali rjave | A |
se ujel kjerkoli, potem je omahnil in precej | trdo | priletel v travo.Previdno sem stopil bliže in | A |
najhujši zvočnik v naselju.« Veronika se je | trdo | zasmejala. »Tega ne bom raztrobila.« | A |
lahkotnih ljubimcev. A na koncu vrb, tik pred | trdo | kamnito cesto, po kateri so takrat hrzali konji | A |
»Kje so ata?« | Trdo, | skoro osorno se je nenadoma zarezalo dečkovo | A |
mora sramovati pred lastnim sinom, je govoril | trdo | in odurno, ali deček, čigar razum je bil kljub | A |
jaz pa sem ves ta čas, ko si ti veseljačil, | trdo | delal in skrbel, da ti ni nikoli zmanjkalo denarja | A |
utegnil skriti v bližnjem grmovju, ko je Gradnik s | trdo | roko privlekel otepajočega se trgovca okrog | A |
kakor so se bili poprej bali. Odslej je bil | trdo | prepričan o njeni smrti in, kakor je zaupal | A |
odgovorila in tudi pozneje so ji šle besede nekam | trdo | z jezika. »Veš, Lovrek, mi Gradniki | A |
mrzla in pritisk njenih koščenih prstov se mu | trdo | zajeda v kožo. Toda mladenkin glas kliče | A |
gori pri kapeli?« Zdajci se je spomnil, kako | trdo | ga je na nočni poti teta Ana držala za roko | A |
Hojanovini ter nista bila vajena boljšega. | Trdo | delo od jutra do večera, malo ali nič prijaznih | A |
deček, ki ga je bila neprijazna usoda pahnila v | trdo | gorjansko življenje.Kakor bi mignil, je izginil | A |
je čutil prerojenega in hkrati spremenjenega: | trdo | delo in zimsko samevanje, ki mu je usmerjalo | A |
gnjat, ne vem koliko parov dišečih klobas, več | trdo | kuhanih jajc, debelo koreniko hrena in končno | A |
čelo, na katerem je čital brezmejen ponos, tako | trdo | k tlom, da bodo vsi razločno spoznali, kdo je | A |
in dodal s poudarkom: »Če bi trške pobaline | trdo | prijeli, saj bi morali priznati resnico!Vsi | A |
spovedi!“ se je nasmehnil. Z desnico jo je prijel | trdo | za roko, z levico jo je objel okoli pasú.Hanca | A |
udaril je trikrat z gorjačo ob tla, umerjeno in | trdo, | kakor udari gospodar, kadar pokliče lenega hlapca | A |
samem okvirju, a lic je tisočero, bele oči strmé | trdo, | kakor iz večnosti.Vse grenke ure se vračajo | A |
ki je njegovo življenje ne more utelesiti v | trdo | besedo.Pa pride ura, ko leži utrujen na visoki | A |
nekrščena črnca. Cvilila sta pritajeno, buljila | trdo | in topo s slepimi očmi, zgodaj zavržena, brez | A |
brezmesečne noči, tam od nekod s polja se je oglasilo | trdo, | presekano bevskanje, koj nato pa dolgo, zategnjeno | A |
Poljubi mi roko!“ Objel mi je roko | trdo | z obema rokama in nenadoma se je sklonil in | A |
najstarejšemu, k drobni, sinjeoki Francki ter jo | trdo | zgrabil za rameni. ”Za kakšno boleznijo, | A |
“ In koj je srce obeh odgovorilo uporno in | trdo: | ”Zato je ni, ker jih je Bog v svoji pravični | A |
močno pestjo za laket, stopala sta umerjeno in | trdo, | kakor stopa sama temna pravica.Tat je bil med | A |
svojo kri, to smradljivo!“ Biriča sta stopala | trdo | in modro in se nista zmenila. Voznik je narahlo | A |
stresel, v glavi mu je zakljuvalo glasno in | trdo, | kakor z vranjim kljunom. ”Čas je, da pojdem | A |
Strašen drgèt mu je stresel teló, iz grla je | trdo | sunil jok. ”Jaz sem bil!“ | A |
je planil k Lenartu črni Lojze, zgrabil ga je | trdo | za rame, vzdignil ga visoko ter treščil ob tla | A |
imel že obsenčeno zgorenjo usten. Vsaki se je | trdo | in mirno vstopil pred Lenarta, sklenil roke | A |
hodiš, sejal si in seješ cekine ljubezni še na | trdo | cesto, na goli kamen, da bo vzklila sijajno | A |
rokama za telo in je bìl . / . / stran 145 . / s | trdo | okroglo glavo ob kamen.Kakor da bi bil s kladivom | A |
in slovesa napotila proti klancu, stopala je | trdo | in sunkoma s svojim dolgim, moškim korakom. | A |
mehko . / . / stran 18 . / posteljo, Jernej na | trdo | cesto; postarala se bosta gospodar in Jernej | A |
zgenilo. Lica so bila hladna, čelo je bilo | trdo | in gladko kakor iz porcelana; oči so gledale | A |
vratu. Ali takoj je bilo vzglavje spet vroče in | trdo, | misli so prihajale, spanja ni bilo... | A |
bila. Vsi tisti, ki jih je bilo življenje s | trdo | pestjo, so odprli trudne oči in so vzdignili | A |
udaril starca s pestjó, zgrabil ga je bil pač | trdo | intežki koraki so drsali proti durim. »Lump | A |
in vem jaz. Ko sem stopil na cesto, se mi je | trdo | zableščalo pred očmi; tako me je presunilo, | A |
omamila grenka misel, da sem napol preslišal | trdo | besedo bratovo: ”Glej náse!“Pa če bi jo bil | A |
se domov zgodaj postaran, izkušen in truden. | Trdo | in težko so ležale na meni črne vsakdanje skrbi | A |
strehami; svetile pa so se čudežno jasno in | trdo. | Kmalu po četrti uri so se začela oglašati | A |
lena in razpaljena, sta se zvezala tesno in | trdo | za pas, da bi smrt nestopila médnja, nato sta | A |
polagoma, premišljeno; s slovesno kretnjo in | trdo, | kot da bi pribijal krono na krono, je štel denar | A |
soparen in koža na obrazu se je spreminjala v | trdo | skorjo. Izustil je par besed o neki brezpomembni | A |
mi očitala karkoli, -- da bi izrekla eno samo | trdo | besedo ...A kakor da je okamenela v ljubeznivem | A |
kamna; tudi oči, globoke in temne, so gledale | trdo | in mirno. Stopnice so bile temne in strme | A |
Še v ogledalu, še tam je bilo tisto prazno, | trdo, | stekleno oko, ki bi ga zdrobil s kladivom, da | A |
se nenadoma vzdramile in so ugledale temno in | trdo | skrb. ”Čegava bo nekoč ta dolina, ta lepa | A |
padel na tla, kakor da je bil v zraku zadel ob | trdo | steno. Po vrsti so prihajali vsi in so ga | A |
Soseda sta šla k maši. Stopala sta | trdo, | počasi, molče. ”Kaj nam je treba teh novotarij | A |
se bočila, leva . / . / stran 177 . / noga, | trdo | usajena pred desno, je oznanjala ponos.Komaj | A |
se naglo okrenil, da bi šel. On me je prijel | trdo | za ramo. ”Da nisem govoril resnice?“ | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |