trdo (501-600)

kladivo na zvon. Vse pesti, mogočne, so čakale	trdo	stisnjene, da se razklenejo ter zgrabijo za	A
sta se po mostovžu. Tone je stisnil Hanco	trdo	za roko. ”Glej sem in pij!“	A
črke. Nizko se je pač nagibala glava k papirju,	trdo	so se oklepali prsti peresa.In besede, ki jih	A
v drevoredu so zašumele kaplje, ki so padale	trdo	z lista na list in na mokri pesek. Hanci	A
to življenje v rimah, kakor pa ono, ki me je	trdo	pahnilo, kadar sem se vzdramil. Ženske me	A
ni pritaknil skodelice. Koščene roke so bile	trdo	in nepremično sklenjene na širokih prsih, plamena	A
kladivo skrbi, ki je kljuvalo tam brez nehanja	trdo	in umerjeno kakor ura, pač že dolgih petdeset	A
bila zapisana na njem, pač pa je bilo zapisano	trdo	trpljenje.Opotekal se je ter spotikal, ob zgodnjem	A
zaničevanje žalostnim, zasramovanje upajočim.	Trdo	je šla od hriba do hriba in njene noge so bile	A
žival, lisjaku podobna. Dlaka je bila zmršena,	trdo	štrleča, mrtva; steklene oči so buljile topo	A
do poldneva, na golo jaso pa je pripekalo s	trdo	poletno močjo. Legel sem v praprot in koj mi	A
bila kakor ustvarjena za breme; noge so stopale	trdo	in umerjeno, ne omahnile bi morda niti na križevem	A
močvirja. ”Kakor ste rekli!“ je odgovorila Marta	trdo	in kljubovalno. ”Kaj sem se zmotil?“ je rekel	A
bila šla s hitrimi, krepkimi koraki in da je	trdo	zaloputnila duri, bi si bil Lojze oddahnil in	A
delo močnejše od njega, delavca, da mu ukazuje	trdo	in brezpogojno, da ga strahuje brez usmiljenja	A
in kdo je mojster mojstrov!“ Mraz je ležal	trdo	na Jakobovih licih in v njegovem srcu.Še roke	A
Saj nisem jokav otrok, da bi se zgrudil pod	trdo	besedo!Tudi te nisem na kolenih prišel prosit	A
stopil v vežo. Tudi po stopnicah sem šel težko in	trdo,	kakor z bremenom na hrbtu; in trikrat mi je	A
Ali si bolna, Milenica?“ ”Ne!“ je odgovorila	trdo	in osorno. Ko je stala pred ogledalom, jo	A
se ji na licih in po vsem životu grbi koža v	trdo	skorjo.Ozrla se je ponevedoma in le za hip na	A
nad čelo, bleščeča krona. Sive oči so gledale	trdo,	kakor zamaknjeno - ali nekam v daljne kraje	A
črnim, tihim jezerom bridkosti. Potrkalo je	trdo	na duri.Milan je vstal počasi z zofe, kakor	A
sklonil, da bi ga pobral, pa se je težko in	trdo	zgrudil na obraz, da se je izba stresla in je	A
žarke in sladkogolke pesmi. Sedel je poleg nje	trdo	in resnobno, po šolsko; roke na kolenih, život	A
prestrašena, zbegana, vsa v omotici; oklenila se je	trdo	njegovih rok. ”Pojdiva! Pojdiva!“	A
kolena, objel, zgrabil bi z obema rokama to	trdo	grudo: ”Ti ljuba ... ljuba ...!“ Vzdrami se v	A
svoje izbe. Ko je stopila v izbo, se je korak	trdo	ustavil, je bil smeh kakor odsekan. ”Prav	A
verna, mračna, neusmiljena vdanost; udarila je	trdo	in brez zvoka, kakor da je bil padel kamen na	A
suženj, ki dela dan za dnem eno samo delo, pusto,	trdo	in težko, še tisti suženj ne zapre knjige, kakor	A
je domov z žarečim obrazom in je prijel Tinko	trdo	za roko. ”Tinka!	A
svojo živino v hlevu!“ Zdravnik ga je prijel	trdo	za roko in ga je potegnil na stol.Strojarji	A
izginil nasmeh in pogledal je na Kačurja resno in	trdo	izpod košatih obrvi. ”Kaj pa to mene briga	A
glavo in stal je na ulicah. Jerin ga je držal	trdo	za roko. ”Spremim vas do doma ...	A
seboj, me je vsega presunilo, zgrabilo mi srce s	trdo	pestjo.Po cesarski cesti je hodil človek, ki	A
so se napotili v svet, vsak po svoji cesti.	Trdo	in počasi je stopal Marko, kakor da bi noge	A
svoji razburjenosti sem ga zgrabil ter sem ga	trdo	posadil na zofo. ”Zdaj govori!“	A
slavonski konj si, ki nepodkovan ne mara na	trdo	cesto in vlači koleselj po travi! Če misliš	A
izpod gostih obrvi so gledale široko odprte oči	trdo	in naravnost, hladne so bile in jasne, kakor	A
je zgrabila za lase neusmiljena roka ter me	trdo	zalučila na prod. Tam sem vztrepetal ter se	A
Spreletel me je mrzel strah, udarilo me je	trdo	na srce, da sem neveren, nevreden, zavržen od	A
zgodilo z menoj nekaj neznanega, kar mi je dušo s	trdo	silo potisnilo k tlom.Zapazil sem, da so moje	A
mnogokdaj primerilo, da se mi je zdela stvar, ki je	trdo	posegla v moje življenje, toliko bolj daljna	A
nikoli dotlej mi ni bilo udarilo na dušo s tako	trdo,	neusmiljeno silo, da sem zavržen grešnik. -	A
zlovoljen. Sveže perilo se mi je zdelo mrzlo in	trdo,	novo oblačilo preohlapno, težko in nerodno.	A
bi se ta hlapec ne spuntal ter nas poučil s	trdo	pestjó, da smo prah v prahu.Čegava roka je izpulila	A
izžeto, ubogo telo je priklenjeno na to črno,	trdo,	tiho zemljo, ukleto je v noč in samoto in v	A
telo je zadrgetalo časih, kakor v ihtenju.	Trdo	se me je oklenila njena roka. ”Da bi že jaz	A
in gube na licih in na čelu so izgubile svojo	trdo	strogóst.Od sveče, ki je utripala z dolgim,	A
konja sta bila že malo trudna; stopala sta	trdo,	da se je trl pesek pod kopiti in nagibala sta	A
hodila hitreje od konj, ki sta stopala široko in	trdo.	”Teci!	A
drevja so padale debele kaplje - padale so tako	trdo	z lista na list, kakor da bi tolkli vodebi ob	A
da bi se ne zgrudil. Francka ga je prijela	trdo	za roko, zaklenila je duri, vzela mu je klobuk	A
časih in ni mogla dalje, toda prijelo jo je	trdo	in neusmiljeno za roko ter jo suvalo ...”Otroci	A
na kolena, pa se ubraniti ne more; smrt ima	trdo	in neusmiljeno roko, zgrabi za vrat in ne izpusti	A
vseokoli dvorišča in se je stresal, če je človek	trdo	stopal. Gospodinja je bila póstarna, velika	A
tisto strašno življenje; tuja izba, kjer ne sme	trdo	stopiti, ne naglas izpregovoriti in kjer gledajo	A
moram dalje.“ Mati ga je prijela za roko tako	trdo,	da ga je zabolelo. ”Kam pojdeš?	A
pokriti travniki zjutraj z ledeno skorjo, tako	trdo,	da so odskakovale in se pršile deževne kaplje	A
privedli siloma in zvezano v temo. Vrgli so jo na	trdo	posteljo in tako je ležala, roke zvezane na	A
Hodi pošteno!“ Prijela jo je	trdo	za roko in jo je stisnila, da je Metko zabolelo	A
tiktakala na steni, in slišala je neenakomerno,	trdo	potrkavanje na okno. Kliče te že, Metka,	A
potrkavalo . / . / stran 350 . / je neenakomerno in	trdo,	kakor tista skrivnostna roka, ki je bila zunaj	A
teló kakor težek plašč. Stiskalo ji je srce	trdo	in vroče in roké so se ji tresle. ”Resnično	A
začudena, dvom v nasmehu in v očeh, Grivar pa ji je	trdo	stisnil roko in se je sklonil niže k njej.	A
je treba gledati, dokler je čas, da je suknja	trdo	zapeta in da si priredi človek nekoliko masti	A
Z Bogom!“ Grivar ga je prijel	trdo	za roko in je postal sredi ceste. ”Razloži	A
“ Besede so mu prihajale z jezika hitro in	trdo,	kakor bi se bal ugovorov. ”Čebelnjak stoji	A
po vsem telesu in žile na sencih so mu bíle	trdo	in v neenakih prestankih, kakor bi ga udarjalo	A
ležala debela knjiga, rdeče obrezana in vezana v	trdo,	že precej odrgnjeno in mastno usnje z jeklenimi	A
presunilo do dna srca. Kakor so šle misli svojo	trdo	in mračno pot, tako je šlo z njimi telo, priklenjeno	A
rabil, takrat ti je v nepriliko, posebno če je	trdo	vezano in debelo; a kadar ga ne potrebuješ,	A
tuje in sovražne. Postal je ter jo zgrabil	trdo	za roko. ”Ali ne misliš nehati?	A
rosni pogled, usmiljenja proseč. Potegnil jo je	trdo	s seboj. ”Tak pojdi ... ljudje se že izgledujejo	A
odgovoril, zagnal se je, stopil je na brv tako	trdo,	da je zapljuskala voda preko nje, in je bil	A
vse so imele eno samo, tisočkrat ponovljeno,	trdo,	neznosno melodijo, ki se ji pravi beda.Velikokrat	A
Bil je še svetel dan. Mrzlo in	trdo	je sijalo belo zimsko sonce v prazno izbo.Eno	A
razhudil učitelj Šviligoj in sram ga je bilo.	Trdo	je stopil in naravnost je gledal s srepim očesom	A
njemu stražnik in ga je prijel pod pazduho tako	trdo,	da se je opotekel. Nato se je napotila dolga	A
žepih. Našel ni drugega kakor skorjo kruha,	trdo	kakor kamen, in košček papirja, na katerem je	A
”Otrok bi privzdignil tako zrahljano prst!	Trdo	naložite in ti, cerkovnik, stopi doli in potlači	A
žarek posebej. V srcu me je žgalo in dušilo	trdo	spoznanje, da z vso svojo ljubeznijo ne odrešim	A
plaho roko in se je doteknil njegovega lica:	trdo	je bilo in mrzlo, da se je Marko stresel.	A
zazeblo ga je po vsem telesu. ”Moje srce je	trdo...	oprosti mi, Dioniz, kakor Bog oprosti!“ Trepalni	A
Kri mu je zalila lica in prijel je Nikolaja	trdo	za roko. ”Ali sem mu jaz ukazal, da naj hodi	A
proseče nanj. Ali takrat je bilo njegovo srce	trdo	in prazno. Objel jo je mirno z levico, ali njegova	A
nepremično, glavo pokonci; črni profil se je klesal	trdo	izza belih zvezd. ”Tudi jaz sem te imela	A
oblečen, slok in velik; roke je bil položil	trdo	naravnost predse na mizo, oči, motne, krvavo	A
Lahko noč!“ Gospod svetnik je sedel nekaj časa	trdo	in nepremično od začudenja in slabe volje; a	A
Saj je res, ne? Ona prav dobro vé, da ne maram	trdo	kuhanih jajc!Dopoldne ne!	A
trpljenja neskončnega. Petnajsti dan stopijo na	trdo	zemljo, umazani, bolni, do smrti trudni.Moški	A
priskutno besedo.“ Stopil je korak naprej, naglo in	trdo,	s sključenim hrbtom. Gledala je nanj, obrvi	A
slišali so besede, ki so jim udarjale na uho	trdo	kakor klofuta.Zato so bili užaljeni in zato	A
”Tvojo ženo, sem rekel, in drugega nič!“ je	trdo	in mirno odgovoril davkar. Nadučitelj je	A
zelo visokih ljudi, ki so stopili v izbo tako	trdo	in nespodobno kakor v hlev. ”Krištof Kobar	A
Aškenaze!“ je rekel drugi izmed njih in je položil	trdo	svojo roko na rame neveste. ”Resnično!“ se	A
stopa pred njo, nekoliko upognjen, težko in	trdo,	kakor se je bil naučil od očeta.Ona, drobna	A
pijmo!“ Izpraznila je kozarec ter ga postavila	trdo	na mizo. ”V gostilnici se človek vsega privadi	A
je namreč natanko, kako je vbadala šivanka v	trdo	blago, in posebno jasno, če je zdrknila ob naprstniku	A
hrbtom pa se mi boste smejali; in če vam naložim	trdo	pokoro, mi boste ponoči farovž zažgali. Kaj	A
prikazal izza krinke naraven smeh, noga je stopila	trdo	in roka se je za hip osvobodila izza rjuhe	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani