tisoč (401-500)

tako sladek, da bi izpil za eno samo kapljo	tisoč	strupenih čaš ...O Minka, ljubica moja, vso mojo	A
poletnem žaru! Ni bil en sam obraz - tisočkrat	tisoč	jih je strmelo vame!Ni bil en dan, ni bilo eno	A
prepozno! Dokler jo vidim nad seboj, in če je	tisoč	let hoda do nje, še ni prepozno!Dokler je še	A
bala se ga je. II ”Blagá je torej tu za	tisoč	in dvesto goldinarjev,“ pravi Majar proti večeru	A
predlagam, da se za sklad, kateri znaša okrog	tisoč	kron, napravi doprsna soha gospoda predsednika	A
kakor je vajeno; čas gre mimo, mimo gre sto in	tisoč	življenj, sto in tisoč smrti, tiha procesija	A
mimo, mimo gre sto in tisoč življenj, sto in	tisoč	smrti, tiha procesija brez konca; ura se ne	A
Ali o mraku! - O mraku se odpre	tisoč	oken in pol že zaspani, pol še utrujeni, veselo	A
sentimentalni obrazi se prikažejo ob oknih. Odpre se	tisoč	vrat, in ljudje prihajajo na cesto, v parfumiranih	A
bodalca sikajo skozi zid, skozi strop, skozi	tisoč	nevidnih luknjic ...Na divanu leži do popka razgaljena	A
nebu se je trgala megla, zasvetilo se je kakor	tisoč	kapljic, zasijalo je sonce in se je skrilo.	A
Vse se je bilo nekam čudežno spremenilo, se za	tisoč	milj odmeknilo v daljavo. Iz kuhinje je prišla	A
nikoli, ker iz enega semenega zrna bo vzklilo	tisoč	klasov.Ljudjé si bodo gledali jasno iz lica	A
spotoma srečal ljudi, so se mu zdeli tuji za	tisoč	klafter in za tisoč let.Sam je hodil med njimi	A
so se mu zdeli tuji za tisoč klafter in za	tisoč	let.Sam je hodil med njimi, bolj neznanec, kakor	A
knjižico na njeno ime, za celih ... no, za celih pet	tisoč	goldinarjev ...Lahko si mislite, gospod pisatelj	A
je brnelo, bolelo me je po vsem telesu kakor	tisoč	zelenih bušk.Razgledal sem se naokoli, pa sem	A
kakor navadno na ljudeh, ki vidijo in slišijo	tisoč	stvari obenem. Del sem iz roke časopis, v	A
s katerim si služi par . / . / stran 198 . /	tisoč	ljudi svoj vsakdanji kruh.Boginja si je opasala	A
obe strani, tam doli se je zasvetilo mesto,	tisoč	svetlih mežikujočih oči je gledalo navzgor.	A
”Tat!“ Koj nato se jih je razleglo še	tisoč,	kakor da bi silna polena letela po zraku, nad	A
letela po zraku, nad šatori, jerbasi in cajnami;	tisoč	takih besed, da jih uho še ni slišalo in da	A
nežno, zdrobila bi ga otroška pest, kaj šele	tisoč	podkovanih škornjev! Šel sem po svojih potih	A
ko je pokrival prah silna kolesa in je tavalo	tisoč	delavcev ob belem dnevu po prašnih predmestnih	A
poštena. In kar zida z vso svojo duhovitostjo	tisoč	licemercev, to podere ona v svoji blagohotnosti	A
zapoved, dragi moji, in v kletéh je vina za	tisoč	let...“ Časih si dovolim, da plešem mazurko	A
je zaželel kdaj z vsem srcem. Kadar se sveti	tisoč	oči v svetem ognju, gledam jaz od strani z nemirnim	A
”Vi lažete, lažete, lažete! V par besedah	tisoč	laži!... Čemu mu prodajate, narodu, tuje ideje	A
trepetal velik plamen bleščeče, gorke svetlobe in	tisoč	prašnih isker se je igralo v njem, prevračalo	A
da jo vidi živo pred seboj, ne razblinjeno v	tisoč	bleščečih malenkosti, -- krasno in popolno.	A
bilo takrat in v tistem mestu natanko trideset	tisoč.	Tovarišev namreč, ki so spoznali najprej začudeni	A
las. Notar Kosec zasluži na leto dvanajst	tisoč.	Tako trpi človek za svoj narod.	A
bleščalo se je vse do obzorja kakor bi trepetalo	tisoč	kresnic po večernih sencah, - kakor bi bil razgrnjen	A
so mu mežikale, kakor da bi gorelo pred njim	tisoč	luči, in ustnice so se mu tresle od radosti	A
nižalo in na neizmernem stropu jima je svetilo	tisoč	luči... Prišla sta v spalnico.	A
kolikor let; mislim, da jih je bilo veliko čez	tisoč;	in v vsaki teh gub je ležala, kakor počiva truplo	A
lahko bila tista, ki je bila oznanjena pred	tisoč	leti. V motnem plamenu oči Matjaževih in	A
ust ni bilo glasu, tudi koraka ni bilo čuti -	tisoč	za tisočjo molčečih senc, ki so vse imele živa	A
oči! Pesem o grudi, v katero si ukoreninjen	tisoč	klafter globoko, pa se ti širijo in razmahujejo	A
nimajo nocoj ne večerje, ne krova?“ ”Deset	tisoč	jih je ... mislim!“ ”Deset tisoč!	A
”Deset tisoč jih je ... mislim!“ ”Deset	tisoč!	... In če bi vsak izmed teh ... pa kaj bi govorila	A
ali ima po vaši sodbi vsak izmed teh deset	tisoč	krono v žepu?“ ”Težko, da bi jo imel!“	A
strašno obenem, da udari nekoč, morda šele čez	tisoč	let - ah, vsaj čez tisoč let! - tista blagoslovljena	A
nekoč, morda šele čez tisoč let - ah, vsaj čez	tisoč	let! - tista blagoslovljena ura, ko se odpro	A
spominih in slajšem upanju čakata, dokler ju čez	tisoč	let angelov glas ne pokliče k materi, večni	A
Močan si, o slovenski narod!	Tisoč	in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi!Narod	A
pestjo in praviš: ”Nikarte! Ta burka je stara že	tisoč	let!“ Tako roma človek, premišljuje, in zmerom	A
letnico? Naš je bil, naše življenje je živel: za	tisoč	ur bridkosti ena ura veselja; ovsenjak ob cestnem	A
korenjak je vzdignil svoj kozarec še vdrugič. ”	Tisoč	ur bridkosti!Blagoslovljena bridkost: če bi	A
odnehal ter je izpregovoril še vtretjič. ”	Tisoč	ur bridkosti, le ena ura veselja in še ta je	A
ponižnim kapljicam v tem ponižnem potoku, je za	tisoč	ur prisojena ena ura!Za bogatina malo, za siromaka	A
mrtvo in nemo - po trohnobi je dišalo. ”Za	tisoč	ur le ena ura!“ je pomislil Kurent; in njemu	A
je senca s silnim korakom, preko vse dežele;	tisoč	plahih oči je strmelo nanjo, tisoč prestrašenih	A
vse dežele; tisoč plahih oči je strmelo nanjo,	tisoč	prestrašenih src je molilo. Obadva, smrt in	A
zarja na izhodu? ... . / . / stran 108 . / ”Za	tisoč	ur le ena ura.“ Zgodilo se je včeraj	A
včeraj - védi Bog, če včeraj ali če pred	tisoč	leti: nebó se žarko nad menoj zasveti	A
obličjem nizkih, rdečih barak, se je vadilo	tisoč	vojakov in več.Mrzlo jutro je bilo; suha megla	A
tiščal na žolč! . / . / stran 280 . / Ker	tisoč	žaltavih kletvic je kup gnoja, iz katerega vzklijeta	A
današnjega jutra ostalo na tvojih ustnih še	tisoč	in devetkrat tisoč!“ ”Žalili so me drugi	A
ostalo na tvojih ustnih še tisoč in devetkrat	tisoč!	“ ”Žalili so me drugi, pa jih nisem poslušal	A
skritih rečeh, bi mi bil odgovoril: vseh devetkrat	tisoč	poljubov za enega tvojega, Melitta; zdaj so	A
mojem diktatu in tvoji besedi!“ ”Vseh devetkrat	tisoč	poljubov za enega tvojega, Melitta ...“ je šepetaje	A
svetloba po dvorani, se je zalesketalo vsenaokoli	tisoč	bleščečih toalet, zalesketale so se bele rame	A
krstil bi ga za ‚Magdaleno‘ in bi ga prodal za	tisoč	kron ...Vrag z njo!“	A
prerivalo se in gnetlo, bleščalo se in smejalo -	tisoč	luči, tisoč neznanih obrazov, svetlih, šumečih	A
gnetlo, bleščalo se in smejalo - tisoč luči,	tisoč	neznanih obrazov, svetlih, šumečih oblek, zvonkih	A
kar je bilo še drugega v spominu, je utonilo -	tisoč	pisanih oblek, tisoč belih luči, tisoč nesramnih	A
v spominu, je utonilo - tisoč pisanih oblek,	tisoč	belih luči, tisoč nesramnih smehljajev.Ostal	A
utonilo - tisoč pisanih oblek, tisoč belih luči,	tisoč	nesramnih smehljajev.Ostal je le njen obraz	A
trpelo, vzdihovalo in kričalo v enem samem telesu	tisoč	ljudi in tisoč življenj.Zdaj je končano.	A
in kričalo v enem samem telesu tisoč ljudi in	tisoč	življenj.Zdaj je končano.	A
je sijajno gorelo pred rojstvom že tisočkrat	tisoč	let, da je bilo za hip, le za hipec obsojeno	A
in to čisto beloto, ki bi se nanjo spominjal	tisoč	let.Tudi te ustnice sem poznal, ki se smehljajo	A
vem: tistega ni v meni, kar imenujejo moč.	Tisoč	misli je v moji glavi, tisoč ciljev pred mojimi	A
imenujejo moč. Tisoč misli je v moji glavi,	tisoč	ciljev pred mojimi očmi - nobene misli nisem	A
genljive besede, čemu to solzno vzdihovanje?	Tisoč	ljudi živi tvoje življenje, pa so veseli in	A
koliko jih še bo! Vsaka izmed njih ima pet	tisoč,	pa vendar ni nikogar, da bi jih pobral.Kmeta	A
dunajsko kanaljo. Prostora je v cirkusu za deset	tisoč	ljudi ... Kanalja ljubi zveri, napete šape, krviželjne	A
mi je, da je vrgel raz sebe vsak odhajajoči	tisoč	vezi ter jih omotal krog mojega telesa. Vse	A
so hitele, tako so se bližale; in tisočkrat	tisoč	jih je bilo, vrsta za vrsto, sijaj in lepota	A
kakor zrak, ki ga ne vidim in ki živim v njem...	Tisoč	ljudi je živelo kakor jaz in devetstodevetindevetdeset	A
luč, če se ozrem v stran, -- hipoma se iztegne	tisoč	rok prod meni.Ali izkušnja človeka učí.	A
so mu zarubili hišo. Lepa hiša, lep vrt, šest	tisoč	goldinarjev ... jaz mislim, da bi jo kupil...Tukaj	A
mislijo ljudje, da je to kakšen denar, šest	tisoč	goldinarjev ... nič ni to ... bral sem, da je v	A
bral sem, da je v Ameriki neki človek, ki ima	tisoč	mi‐li‐jo‐nov ...“ Izgovarjal je besedo ”milijonov	A
glasom, zaspal je in je ponavljal še v sanjah: ”	Tisoč	mi‐li‐jo‐nov ...“ Zjutraj je bil malo bolan	A
siromaki s klanca! Poglej njih zgodovino -	tisoč	let hlapčevstva!Tisoč let strašnega truda in	A
Poglej njih zgodovino - tisoč let hlapčevstva!	Tisoč	let strašnega truda in nič niso dosegli ...“	A
”jaz imam grad onostran hriba, moj grad ima	tisoč	oken in sto balkonov in v vseh sobah so pisane	A
Iskreno ljubljena Ana! ... Mila moja Anica! ...	Tisoč	poljubov ti pošilja tvoj zvesti ...Do groba zvesti	A
smrt je le ena in je božja, pričakovanje pa je	tisoč	krivičnih smrti.Odprite se, vrata, prikaži se	A
odšel na cesto. Noč je bila lepa in jasna, in	tisoč	zvezd se je lesketalo na nebu. III	A
šuštelo in brenčalo, kakor bi trepetalo v zraku	tisoč	nevidnih strun. ”Kaj si mi storil ...	A
kruh iz nebes; in porodilo jih bo še sto in	tisoč,	vse trenotke, ki si jih zavrgel, vse povrsti	A
strah. Nič me ni strah te strme poti nizdol;	tisoč	sklonjenih senc drsa in pada pod menoj, nobena	A
nego sadu veselega truda. Najbolj ponižan izmed	tisoč	ponižanih. In domislil se je svoje družine	A
punčice mrtvega človeka. . / . / stran 59 . /	Tisoč	ljudi je dremalo po dvorani krog črnih mramornih	A
stališča, -- povsod opazimo z veselim začudenjem	tisoč	in tisoč novih dokazov njenega globokega vpliva	A
povsod opazimo z veselim začudenjem tisoč in	tisoč	novih dokazov njenega globokega vpliva ... Toda	A
v orientalskih slogih stavljeni paviljoni;	tisoč	luči - ves zrak je bil poln luči in vsi obrazi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani