nova beseda iz Slovenije

tisoč (601-700)


pride na božjo pot na eno nedeljo tudi po tri      tisoč      ljudi, so se mi smejali in me peljali v Štefanovo  A
koncert za padle v vojni, je skupno nastopilo čez      tisoč      dvesto pevcev z dvema velikima vojaškima godbama  A
samo Triglavsko steno. Visoko navzgor, skoraj      tisoč      metrov v višino, tako rekoč do samih nebes,  A
pevce pogostil - kajpada iz svojega žepa.      Tisoč      in en človek pa me je že vprašal, kako je nastala  A
treba podreti, Aljaž pa mora plačati najmanj      tisoč      goldinarjev kazni, da bo dal na Triglavu mir  A
zmorete, je koča na Liscu, nekaj metrov čez      tisoč.     Za visokogorje pa ste Slovenci preboječi...  A
bo stala desetkrat več. A kaj, ko je več kot      tisoč      metrov višje!Od gospoda Orožna sem pričakoval  A
telesnih sokov, zlato žilo, zaprte vetrove in      tisoč      drugih bolezni, ki jim negosposki človek niti  A
vse turiste, spotoma pa bi radi pokazali še      tisoč      drugih lepot naših gora.Ena od teh je bila slap  A
železnico. Tako na Triglavu ne bi bilo na leto samo      tisoč      planincev, ampak deset tisoč in morda še več  A
bilo na leto samo tisoč planincev, ampak deset      tisoč      in morda še več.Triglav bi v bistvu pripeljali  A
z vseh strani vreli studenci, kot bi padalo      tisoč      Peričnikov, a me je preveč gnalo, da ne bi šel  A
Od tega se ne umre.      Tisoč      ljudi je imelo žolčne kamne pred teboj in tisoč  A
Tisoč ljudi je imelo žolčne kamne pred teboj in      tisoč      jih bo menda imelo še za teboj.Je pa pametno  A
zvezka Slovenske pesmarice v nakladi osemdeset      tisoč      izvodov, pa še svojih devet zvezkov malih skladb  A
sistem je zelo dober. Za kombinacijo je okoli      tisoč      petsto svinčenih cevi.Orgelsko omaro je naredil  A
svinčenih cevi. Orgelsko omaro je naredil Milavec za      tisoč      kron, notranji del in piščali pa so stale kar  A
sem ji odgovarjal in tuhtal naprej. Čez dva      tisoč      sem nabral pri faranih, čez dva tisoč so mi  A
Čez dva tisoč sem nabral pri faranih, čez dva      tisoč      so mi poslali stari Dovžani, odseljeni v Ameriko  A
Ameriko in druge prekomorske dežele, čez dva      tisoč      pa sem pristavil sam.Manjkalo mi je dober tisoč  A
pa sem pristavil sam. Manjkalo mi je dober      tisoč.      Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je preveč  A
pastirice, v pošiti obleki, s coklami na nogah -      tisoč      goldinarjev! In zdaj me verjetno tudi  A
sam. Za obnovo in opremo sem dal kar dvajset      tisoč      kron! Iz hleva smo tako napravili lepo  A
bradljo sem dal na primer kar celih štirinajst      tisoč.      Ko smo jo pripeljali na Dovje in jo  A
Pomislite: leta 1921 je bilo vrh Triglava      tisoč      petsto obiskovalcev, leta 1922 že tri tisoč  A
tisoč petsto obiskovalcev, leta 1922 že tri      tisoč,      pred šestdesetimi leti pa je bil le eden ali  A
po Kristovem rojstvu! Zaspal sem bil in dva      tisoč      let so me imele v sebi moči zemlje slovenske  A
»Vse ti je oproščeno! Dva      tisoč      let si ležal v zemlji brez življenja in zavesti  A
samozavest, s katero si se odlikoval nekdaj!« »Dva      tisoč      let!« vzkliknil sem.»Kaj se je zgodilo s slovensko  A
prahu in ki ima nas vse v mogočni roki!« »Dva      tisoč      let!Dva tisoč let!«  A
»Dva tisoč let! Dva      tisoč      let!«Ta misel mi ni hotela zapustiti znova ustvarjen  A
široširna je njiva, kjer si spal, in s tabo je spalo      tisoč      in tisoč drugih mrličev. Taka je zaukazba božja  A
njiva, kjer si spal, in s tabo je spalo tisoč in      tisoč      drugih mrličev. Taka je zaukazba božja!   A
porogljivo, »odrini, kamor ti drago! Že dva      tisoč      let počivamo tukaj, ali še sedaj me časih glava  A
»Glej ga, ti si!« odgovoril mi je. »Dva      tisoč      let si že mrtev, in smrt te še sedaj ni spametovala  A
božjem, mene pa pusti, da zopet zaspim na sto      tisoč      in sto tisoč let!« Tožno sem vzdihnil: »Nikdo  A
pa pusti, da zopet zaspim na sto tisoč in sto      tisoč      let!« Tožno sem vzdihnil: »Nikdo mi neče biti  A
te spoznal, doktor Tone od zelene Soče! Dva      tisoč      let in delj že nisem čul tvojega glasu, ali  A
»In koliko časa je že tukaj?« »Dva      tisoč      let!« »Dva tisoč let!  A
»Dva tisoč let!« »Dva      tisoč      let!‒ In neprestano mu je pometati stezo do  A
pregrešno živel na zemlji, želel si, da bi za dva      tisoč      let zopet ugledal domovino slovensko.Bodi človek  A
in me grelo s toplimi svojimi žarki. Po dva      tisoč      letih sva se zopet videla s tem orjakom in vélikim  A
kardinali svojimi, katerih je bilo takrat samo tri      tisoč,      v Afriko, in od tedaj stolujejo papeži naši  A
je ta danj?« . / . / stran 26 . / »Petdeset      tisoč      centov voščenih sveč, kar ni malenkost sedaj  A
»In nemščina?« vprašal sem. »Ta se že      tisoč      let ne govori več.« Prijetno mi je zazvenel  A
ženi nadškof Janez prepovedal to govorico. Že      tisoč      let se ni čula v nas nemška besedica!« Všeč  A
nič. Govori se sicer, da je bil semkaj pred      tisoč      in tisoč leti pokopan velik grešnik, ki se ni  A
Govori se sicer, da je bil semkaj pred tisoč in      tisoč      leti pokopan velik grešnik, ki se ni hotel spokoriti  A
benediktincev je imel tukaj svojo stražo, in malone      tisoč      bajonetov se je lesketalo v tem svetlem prostoru  A
v imenitnih svojih delih dokazali, da je več      tisoč      let stara ta institucija in da so mogle brez  A
koliko li imate redarjev?« »Nekaj nad dva      tisoč.     « »In koliko je takih, ki delé palice, ki tepó  A
odrezal Danijel, »dal boš ravno okroglih deset      tisoč.      Procente in špeže imaš tudi ti.   A
sem: »Naprave se mi zde bolj slabe in deset      tisoč      je dosti preveč.« Danijel je kot besen  A
Zdihoval sem: »Veliko je devet      tisoč!     «Danijel je divjal gor in dol:   A
se od njega gnoj dela! Ta travnik sam je tri      tisoč      vreden.Če ni res, pa naj se kuham do sodnega  A
mu prav nič ne ostane, če potegne samo devet      tisoč.     Rotil me je, da naj se mi vendar žena in otroci  A
vtisa name, je zakričal: »Pa naj bo devet      tisoč      in pet sto!Mlačan, vem, da boš jezen, pa kar  A
butarnikov,« sem končal razpravo, »pa naj bo! Devet      tisoč      in pet sto!« »Ta je pametna!« je kričal  A
Domačija in špeže, vse je tvoje! Devet      tisoč      in pet sto - pa Bog daj srečo!« Privlekel  A
imeli gorko vreme. Komaj sem napravil kakih dva      tisoč      korakov z Malenskega vrha, že mi je prihajal  A
Boštjan pa je pametno spregovoril: »Devet      tisoč      si že dal, je gotovo vredno.Sedaj se pa vpraša  A
»Koliko si dal?« »Devet      tisoč      in pet sto.« »Si vse plačal?«   A
njeno doto. V vsaki kaseti je ležalo petdeset      tisoč      suhih in neobrezanih bavarskih cekinov, kar  A
kdo pamet ukradel, da bom policajev čakal? Še      tisoč      korakov pred tabo mi je slabo, samo če te ugledam  A
bilo po kronistovem mnenju vredno pet do šest      tisoč      goldinarjev. O tem daru so se vneli živi prepiri  A
Vredna? Menim do štirideset      tisoč      goldinarjev.« »Štirideset tisoč!  A
štirideset tisoč goldinarjev.« »Štirideset      tisoč!     Lepa posest!  A
oni kislici na Višavi je dolžan nad štirideset      tisoč!      Ali ta ni sam in, če danes zapoje boben, se  A
obilnosti živel! Potrebujem samo štirideset      tisoč.     A te moram imeti, moram imeti, če jih imam iz  A
poštene višavske zemlje! In če bo hotela deset      tisoč      kubikov hrastovega lesa, dal jih ji bo!Dal,  A
pričakoval. Zadavila sta ga hlapca in mu pobrala pet      tisoč      srebrnih kron; taki visoki gospodje namreč niso  A
sta bili bisagi prazni. Hodila sva že nekaj      tisoč      korakov, tako da se je komaj še videl majhen  A
zavesti, da Schiffrer ne bo močnejši, in naj živi      tisoč      let, od škofa na gradu!« »Molči, žena!« se je  A
po celem mestu govorilo, da išče Vid Adam dva      tisoč      nemških goldinarjev in da bi zanje zastavil  A
Finkenstein se je prodal turškemu paši za dva      tisoč      cekinov ter je hotel Turke spustiti v mesto  A
kjer smo vzeli turški tabor, pobili trideset      tisoč      Turkov in ubili še celo prvega vezirja, da je  A
sem veliko smrekovo vejico, jo razčetveril na      tisoč      majhnih vejic, povonjal dišeče iglice, potem  A
poslednjič prešteli. Devetstosedeminštirideset      tisoč      osemstopetinsedemdeset milijonov kvadrilijonov  A
Morda čez deset, dvajset, trideset, devetdeset      tisoč      let.Ko bodo najini otroci že dodobra nagniti  A
nisem skrila še nikoli doslej. Niti pred pet      tisoč      leti v močvirju pri orjaški žabici Gabici ali  A
župniji pri Stični jih je tisto leto umrlo čez dva      tisoč,      čeprav je stiški samostan pomagal z živežem  A
prosi stiški samostan, da bi mu posodili tri      tisoč      goldinarjev.« »Oj ‒ grdo velika vsota!« je levica  A
Govorim samo z vami in rad povem, da je dober      tisoč      te nadloge zdaj v Ljubljani; več tisoč je je  A
dober tisoč te nadloge zdaj v Ljubljani; več      tisoč      je je pa še po drugih mestih vse dežele.« »Ljubljanc  A
veliko mesto, veliko je tam ljudi, še čez tristo      tisoč      jih je. Gotovo je tudi med tolikim številom  A
začudi, ko najde notri dvanajst bankovcev po      tisoč      goldinarjev, šest po petsto goldinarjev in še  A
pravi: »Bilo je notri dvanajst bankovcev po      tisoč      goldinarjev, šest po petsto, druga pisma so  A
Ko bi kdo meni vse to nazaj prinesel, mu rad      tisoč      goldinarjev dam; če pa bi še več hotel, bi tudi  A
povej hitro, koliko hočeš, kaj si izbereš.      Tisoč      goldinarjev sem sam obljubil, pa ti moraš več  A
grmadila nazobčana Gola gora. Približno čez dva      tisoč      let so ji stari Sloveni po svojem prihodu v  A
Morda. Ročaj je seveda v času več kakor treh      tisoč      let strohnel.Bilo je pa trdno nasajeno.   A
prodnate ravnine onstran. ‒ Malo manj kakor tri      tisoč      let kasneje so tam skozi prekopali Reki ‒ Ljubljanici  A
v Savinjski dolini gor do onkraj Kokre, več      tisoč      oralov v premeru. Nekoliko streljajev nad izvirkom  A
Vernazz, »zlodej vas vzemi, tu imate, kar imam,      tisoč      frankov je, za drugo boste vendar počakali.  A
se ujel glavni vodja onih napastnikov, dobi      tisoč      frankov, povrhu pa še kaznovan ne bo, če je  A
vzemi! Meni pa menda ne bo treba deliti tistih      tisoč      frankov, bom že skrbel, da jih ne bom delil  A
Illyriens«, h kateremu je dajala Kranjska tri      tisoč      mož, tudi moral s francosko vojsko tja proti  A
tja proti Moskvi; in koliko izmed onih treh      tisoč      se je vrnilo? »Na Rusko!« ponavlja še enkrat  A
nobenega napredka, čebele med beró kot pred      tisoč      leti, jablana leto za letom enako cvete: v naravi  A
snubi je nihče.« »Potem stavim z vami, da bo      tisoč      priseg, ki jih je drugim storila, prelomila  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA