tam (901-1.000)

k bistremu studencu devica je po vode šla.	Tam	iz hiše z modrim pasom šum in krik ‒ hej, zimska	A
v noč zavita prostrana je dalj, vsaka cvetka	tam	v polju duhti in tam piska nekdo na piščal	A
prostrana je dalj, vsaka cvetka tam v polju duhti in	tam	piska nekdo na piščal ... A jaz mislim na druge	A
/ Letska narodna Kdo so, kdo so, ki pojo	tam	zunaj zvečer, ko več sonca ni? Revne so sirote	A
pošteno se spodobi! . / . / stran 111 . /	Tam	zunaj Tam zunaj že tulpe žarijo, prsteni nad	A
spodobi! . / . / stran 111 . / Tam zunaj	Tam	zunaj že tulpe žarijo, prsteni nad poljem gre	A
in dolin. . / . / stran 112 . / Trenutek	Tam	v daljavi, ne ve se, kam ptič leti, tam v nižavi	A
Trenutek Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti,	tam	v nižavi, ne ve se, kam se spusti na skrivaj	A
prosijo tamkaj srce: lady grajske. Lady usliši	tam	vse ljudi ‒ dragega draga naj zapusti, sprave	A
Horizont molči. Od neba sem mrak hiti ... le še	tam	iz daljave v te proste širjave brezmejno prost	A
kakšen sploh je bil ta aziatski sel? - tu in	tam	so ležala nabuhla trupla stoterih gozdnih živali	A
ZAPITE SOBOTE IN NEDELJE 14 DRŽA IN SLED 15	TAM	TAM 17 DEVTERIJ 18 PREKLETA PATETIKA 19 OSAMLJENOST	A
ZAPITE SOBOTE IN NEDELJE 14 DRŽA IN SLED 15 TAM	TAM	17 DEVTERIJ 18 PREKLETA PATETIKA 19 OSAMLJENOST	A
jdenčki pred vhodom v svet. . / . / stran 17 . /	TAM	TAM Tam zid, tam kamen. Tam želo, tam ogenj	A
pred vhodom v svet. . / . / stran 17 . / TAM	TAM	Tam zid, tam kamen. Tam želo, tam ogenj.	A
vhodom v svet. . / . / stran 17 . / TAM TAM	Tam	zid, tam kamen. Tam želo, tam ogenj.	A
svet. . / . / stran 17 . / TAM TAM Tam zid,	tam	kamen. Tam želo, tam ogenj.	A
TAM TAM Tam zid, tam kamen.	Tam	želo, tam ogenj. Tam mravlje, tam strup.	A
TAM TAM Tam zid, tam kamen. Tam želo,	tam	ogenj. Tam mravlje, tam strup.	A
Tam želo, tam ogenj.	Tam	mravlje, tam strup. Tam človek, tam jazbec.	A
Tam želo, tam ogenj. Tam mravlje,	tam	strup. Tam človek, tam jazbec.	A
Tam mravlje, tam strup.	Tam	človek, tam jazbec. Tam trnje, tam želje.	A
Tam mravlje, tam strup. Tam človek,	tam	jazbec. Tam trnje, tam želje.	A
Tam človek, tam jazbec.	Tam	trnje, tam želje. Tam tema, tam luč.	A
Tam človek, tam jazbec. Tam trnje,	tam	želje. Tam tema, tam luč.	A
Tam trnje, tam želje.	Tam	tema, tam luč. Tam pesem, tam žganje.	A
Tam trnje, tam želje. Tam tema,	tam	luč. Tam pesem, tam žganje.	A
Tam tema, tam luč.	Tam	pesem, tam žganje. Tam sreča, tam moč.	A
Tam tema, tam luč. Tam pesem,	tam	žganje. Tam sreča, tam moč.	A
Tam pesem, tam žganje.	Tam	sreča, tam moč. DEVTERIJ Ponoči mi ni pomoči	A
Tam pesem, tam žganje. Tam sreča,	tam	moč. DEVTERIJ Ponoči mi ni pomoči.	A
ni moreš slediti na fronto, o, ne, ne moreš,	tam	je že vse zakupljeno. Vsak košček rova je prodan	A
simfonija za ranjene. O, ti tja ne moreš, deklica,	tam	se bijejo le dečki in mravljice. PIVSKA LEGIJA	A
Sredi vasi, brez sramu, in Mozart je nekje	tam.	S hektom nektarja v zalogah.	A
telo je skala ‒ čutna stvar med svedrovci.	Tam	sva vpeta zgolj jaz in jaz v živi smeri. Po	A
ploščadi so na cvetoče travnike položeni zeniti.	Tam,	kjer izgine razdalja, ni tesnobe, je le zrnast	A
stranka. Temù se grošna v zakon dá meščanka,	tam	onemu je »sinekura« ljuba; in tega uda narodnega	A
roditi ‒ ni mesta mu na tej, ne oni strani.	Tam	narod svoj bi moral zatajiti, a k vam svobodoljubje	A
Primorec« rajni gledal me je sumno. »Tu ali	tam	odgovor jasen škodi!« Novín ščipánje vseh je	A
V Beč silna moč vas vleče starodavni, modró	tam	klop širokoplatni grejete; zakaj, to veste vi	A
nama več do groba, Navzdól že pot do njega gre;	Tam	bolečín potihne zloba, Tam si počilo boš sercé	A
pot do njega gre; Tam bolečín potihne zloba,	Tam	si počilo boš sercé. Tam bova spala drugo spanje	A
Tam si počilo boš sercé. . / . / stran 12 . /	Tam	bova spala drugo spanje, Dramilo naju nič ne	A
drugo spanje, Dramilo naju nič ne bo; Zaspé	tam	tudi pevske sanje, Ki zdaj miru ti ne dadó.	A
Kannstadt poleg Nekarja Danes tukaj, jutri	tam,	Drugi kraji, druga mesta! Če mi všeč ni tu,	A
bolje znate, Kaj življenje nam sladí. Glej!	tam	doli, daleč, daleč, Več kot tri sto ur hodá	A
doli, daleč, daleč, Več kot tri sto ur hodá,	Tam	deželica je mala, Notri tam sem jaz domá! Čuden	A
tri sto ur hodá, Tam deželica je mala, Notri	tam	sem jaz domá! Čuden govor, čudna noša, Drugo	A
Čuden govor, čudna noša, Drugo je življenje	tam;	Le sercé nam za ljubezen Vroče bije, kakor vam	A
tvoj nikdar ne čuje;‒‒ Atlantskega se morja	tam	širina, Tu Píkardije spenja se ravnina; Sercé	A
dróbno, Kam se tód, kam tod se gre Kaj je tu, kaj	tam	spodobno, Kje se roastbeef dober jé!‒	A
Jaz tožen vmičem se iz nje; Med svojimi boš	tam	sedela, Ter boš z veselimi vesela. Da sreče	A
ne spim; Pred duri grem, kjer ona spava, Da	tam	na merzlih tleh ležim. Mir sladki z néba nad	A
prostorno morje bežé Vetrovom, valovom se izročíva!	Tam	sredi morjá zeleni otok, S prijaznim germovjem	A
obraščena skala; Za dva je dolg dovolj in širok,	Tam	bova si novo selo izbrala. Nad tabo nebó, krog	A
vtopiva vesela; Življenje novó brez rev bolečin	Tam	bodeva mirno skupaj živela.‒	A
Ti daleč od mene si, duša moja!	Tam	doli migljá mi luč iz vasi, Ki dala mi bode	A
sercá? Oh! v daljni deželi, v tujem mesti ‒	Tam	pravo je rodoljubje doma! Lépo hvalo, dèkle	A
tí, moj rod? ‒ Kjer sodijo osode Narodov se,	tam	glas se tvoj ne čuje; Trobojna tvoja kdaj zastava	A
čuje; Trobojna tvoja kdaj zastava bode Vihrala	tam,	kjer bojni bog kraljuje? Kdaj tí ponosno vodil	A
kaj vrednih! 14. Da zvesta se najde tu pa	tam,	Nikakor jaz tega nočem tajiti; Pes tudi nezvest	A
me je vergla mati, Ko mlada meče se žival; In	tam	me nazega červiča Popotnik vsmiljen je pobral	A
Marije varstvo na goró, . / . / stran 87 . /	Tam	bo devica mila V nadlogi nas branila. Otroka	A
bliščí Zvonik s cerkvico belo; Marija milost	tam	deli Med romarjev kardelo V oltarji kronana	A
To zgodbo čudovito Za pragom v kamen konjsko	tam	Vpodobljeno kopito. V oltarji mati tam stojí	A
konjsko tam Vpodobljeno kopito. V oltarji mati	tam	stojí, V naročji Jezusa derží; Čaščena, ti kraljica	A
Umirajoča mati zvesta Zdihuje, kliče me sinu. Glej	tam	na griči hišo stati, Tam čaka mene bolna mati	A
kliče me sinu. Glej tam na griči hišo stati,	Tam	čaka mene bolna mati.”‒	A
Glej grob med grobovi, kjer še trava Ne rase ‒	tam	ti mati spava.”‒	A
Težko, pretežko nam je tukaj živeti.	Tam	zunaj pri vas je trpljenje in boj, tovarne in	A
in boj, tovarne in polja in ritem življenja,	tam	zunaj bijo se ljudje za obstoj in pesmi so tamkaj	A
zvezdah in kraljih nam tu govorijo. O trenju	tam	zunaj in živih ljudeh pa vselej skrivnostno	A
/ 4 | Uprimo oči v sonce Tamkaj daleč,	tam	na vzhodu, tamkaj teče rdeča kri, tamkaj mladi	A
solza!« . / . / stran 37 . / Tamkaj daleč,	tam	na vzhodu, tamkaj teče rdeča kri, tamkaj se	A
zvezda rdeča kakor kri v znamenje teh dni blesti,	tam	se bodo srečale najine oči. 4	A
sonce žari! . / . / stran 7 . / Izletniki	Tam	zunaj, tam sije prebeli že dan in pomlad že	A
. / . / stran 7 . / Izletniki Tam zunaj,	tam	sije prebeli že dan in pomlad že diha na polje	A
prehudo bolan, vesel je in židane volje.	Tam	zunaj že cvete pomladni žafran, kot lilija bel	A
zidovje. Hiteli naproti so lokam, vasem, pod goro	tam	slap se je bliskal; oči od radosti žarele so	A
veselimi čez vodice sinje, tja v zamorsko vas.	Tam	si poiskal bi zlato rečico in zlata nabral bi	A
vetrček le nad vodico se sprehaja, poigrava.	Tam	na bregu koča bela, nanjo lije mesečina. Spava	A
v jadra upira, pod krovom, v sobici temačni,	tam	star mornar umira: »Vsa širna zemlja moja znanka	A
sem zeleno morje, vsa šumna videl mesta ... A	tam,	visoko nad menoj, kjer tisoč lučk brli nocoj	A
visoko nad menoj, kjer tisoč lučk brli nocoj,	tam	nisem bil ... tja si želim ... tja pojdem, bratci	A
na grob njegov, a sam Bog ve, kje izkopan je,	tam,	sredi zelenih valov. Ah, ladja se je potopila	A
na grob njegov, a sam Bog ve, kje izkopan je	tam,	sredi zélenih valov.« Pa moj otec ...	A
travah cvet dehti, klas na polju rumeni. Pa	tam	daleč sredi gôr nemški rudnik skrit leži: velik	A
čakajo, čakajo ... Prazne gredice, vele cvetlice	tam	sredi vrta plakajo, plakajo ... V daljne, neznane	A
gredice, . / . / stran 52 . / vele cvetlice	tam	sredi vrta plakajo, plakajo ... Žalost Spet	A
žalost in strah in nepokoj. Če ti se ne povrneš	tam	z bojnih mi poljan ‒ kaj meni smeh in cvetje	A
Prepeličke se vrnejo Na jug zaveli so vetrovi;	tam	palmovi gozdovi natihoma šume, tam sladki rastejo	A
vetrovi; tam palmovi gozdovi natihoma šume,	tam	sladki rastejo rožiči in dateljni zore, tam	A
tam sladki rastejo rožiči in dateljni zore,	tam	žvrgolijo čudni ptiči in čudne rožice cveto	A
« »Kako je	tam?	‒ Lepo?«	A
na gredah se pokaže cvet, in zvonček tu in	tam	žefran iz tal pokuka v topli dan ... A kmetič	A
drugače pač mogle živeti? . /\ .. stran 52 . \/	Tam	zunaj pomlad je vsa mila, brsteča nasula zelenja	A
mila, brsteča nasula zelenja in cvetja na veje	tam	ptičica poje in sonce se smeje tam zunaj je	A
cvetja na veje tam ptičica poje in sonce se smeje	tam	zunaj je zdravje, veselje in sreča! Tam zunaj	A
smeje tam zunaj je zdravje, veselje in sreča!	Tam	zunaj je zemlja, ki svobodno diha, tam pesmi	A
sreča! Tam zunaj je zemlja, ki svobodno diha,	tam	pesmi pastirjev doné čez planine Me v molku	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani