tam (401-500)

pri njej celo noč in peli. Tudi jaz sem bila	tam,	ali peti nisem mogla.Srce me je bolelo.	A
Kaj je to zemlja, kakor je pri nas?!... Kaj so	tam	ljudje, kakor pri nas?!... Bog ve, kaj je to!	A
Metka. Kaj si delal	tam?	Matijče.Žegnanje je bilo. Metka.	A
Pri Zakrajškovih si bil. Imajo	tam	mladega dekleta za ženitev. Matijče.In če	A
daleč. Bolj ko je daleč, večja je vera, da se	tam	sreča v ceno zasluži.Kakor bi začenjal življenje	A
Ladje ne čakajo. Ko si se zglasil, moraš biti	tam	na minuto. Košir.To so ladje!	A
(Pogleda na uro.) Ob desetih smo lahko	tam.	Košir.Prijatelji, verjemite, nekako čudno	A
Pečarica dekli, ki nosi kovčeg na glavi.	Tam	k peči ga postavi. Huj, skoro ruto mi je vzelo	A
Neumen si, fant, jako neumen!	Tam,	vidiš, tam pri peči so tvoje ropotije.Na, in	A
Neumen si, fant, jako neumen! Tam, vidiš,	tam	pri peči so tvoje ropotije.Na, in zdaj pij hitro	A
sredi slovenske vasí, Na sredi med bélimi hrami	Tam	lipa košata stojí. Kakó se ponôsno vzdiguje	A
dostavljal je često Za gozdom kraj naše vasí,	Tam	grozne morítve je mesto, Tam tekla junaška je	A
kraj naše vasí, Tam grozne morítve je mesto,	Tam	tekla junaška je krí! »Turčínov ko listja in	A
solze rodí? ‒ . / . / stran 6 . / Stari grad	Tam	gori na strmih pečinah Zapúščen mi dviga se	A
joče, In joče in ‒ sili jo sméh ... Čuj, kdó pa	tam	doli pod gradom Razsaja in kliče takó? Orožje	A
iméti ‒ Oj hčerko ujeto, mladó! A kmalu potihne	tam	doli Pred vrati tá kmetičev krik ... In v roki	A
tá kmetičev krik ... In v roki glavó krvavečo	Tam	gori pred družbo šumečo Pokorni prinese krvník	A
* * * Stojí, stojí na gori prastàr	tam	samostán, K molitvi samotarje v njem vabi zvon	A
pred oltarjem več ne stojí tá dan? Na odru	tam	mrtvaškem on v celici leží, Prečudna po deželi	A
naróčaj jih Dúnavu tira. Čoln ziblje ob bregu se	tam,	A ribič mi v njem sedí sám, Na vêslo se truden	A
starec, kar veslo zdaj v dlán Pa jáderno v drugo	tam	stran Čez šumno prepêlji nas Savo! Čuj, turško	A
ti vzamemo glavo!« »Molčita že polje in lóg,	Tam	ónkraj krščanski ostróg V neskrbnem že spanji	A
krvavih. Aj ponosna stólica se dviga, Vélegrad	tam	slavni na Morávi! V Vélegrada sredi krasen dvorec	A
‒ »V šátor pogléj!« »	Tam	gôri na zidu pa žena stojí!« »Glavó Holofernovo	A
se ziblje Ubógo samôtno drevó! Vštric njega	tam	lipa je v cvetji, Krasnejše je nima tá gaj;	A
je péla ptica lastavíca? »Daleč, daleč mesto	tam	leží ti, Pa za mestom reka se valí ti, Reka	A
Káj je pela meni pa seníca? »Daleč cérkev	tam	je v mestu béla; Tam od cérkve sem ti priletéla	A
seníca? »Daleč cérkev tam je v mestu béla;	Tam	od cérkve sem ti priletéla. Baš na ôknu bila	A
vesele pésmi se glasíjo ... Čuj! kdó sredi cérkve	tam	zajoče? Ej, spoznám jo! ‒ tam iz nizke koče	A
sredi cérkve tam zajoče? Ej, spoznám jo! ‒	tam	iz nizke koče: Ribičeva hči je tam ob reki,	A
spoznám jo! ‒ tam iz nizke koče: Ribičeva hči je	tam	ob reki, Znana mi po lici in obleki.‒	A
tá je nékdaj k njej zahajal, Često v koči	tam	pri njej ostajal! Káj seníca tega ne bi znala	A
Káj seníca tega ne bi znala! Saj sem večkrat	tam	na ôknu stala, Tam na ôknu ribičeve koče Poleg	A
znala! Saj sem večkrat tam na ôknu stala,	Tam	na ôknu ribičeve koče Poleg reke šumne in deroče	A
vrana mi pred ôknom péla? »Daleč, daleč reka	tam	šumí ti, Pokraj reke koča pa stojí ti. Baš čez	A
odletéla. . / . / stran 32 . / Poróka Stojí	tam	gradič bel, stojí; Moží se lépa grajska hči	A
vranogrivi, Brže stópaj kónjič iskrožívi! Glej,	tam	sêlo znano je pred náma; Pohodíla često sva	A
Dobro znana ti je hiša mala ‒ Kraj vasí	tam	bova spet obstala: Tebi ovsa za večerjo dajo	A
gódli bi okróg života! A druga péla v koči	tam	pri nas je. Ko zdaj-le brílo je krog prhle koče	A
toplota, Tu godci godejo okróg života. A zunaj	tam	kakó spet s snegom mête In v divjem plesu vihra	A
vlak Pomičejo tožna nosila Po ulicah Niških se	tam,	Spoštljívo množ ranjence gleda, Mej množicoj	A
ti, česar želiš.« »Ob Móravi oča moj stari	Tam	spet mi je stopil na prag, In s praga se v daljo	A
napája, ónim kruha reže, Z žitom tukaj, z mesom	tam	postreže. Bôsi, nagi pritekó berači, On obuva	A
Dolga vije že za njim se cesta. Vse za njim	tam:	sela, trgi, mesta. In za njim tam svet je	A
trgi, mesta. . / . / stran 57 . / In za njim	tam	svet je z bučnim hrumom, In ljudjé so s svojim	A
hrumom, In ljudjé so s svojim vsédnjim šumom;	Tam	za hrbtom zanke in zmotnjave, Tam pastí so vse	A
vsédnjim šumom; Tam za hrbtom zanke in zmotnjave,	Tam	pastí so vse in izkušnjave ... Vse za njim ‒ na	A
moliti, In moliti in Bogú služiti! Izpod skale	tam	šumljá studenec, Solus tiho moli rožni venec	A
‒ ‒ ‒ Čuj, lovski rog glasí se Po dobravi!	Tam,	kjer gozd jasní se, Zgrúznen spal pod palmoj	A
rajáni. Z Jerónimom sveti Avguštín Smehljáje se	tam	pogovárja, S Kvirínom šepeče škof Viktorín,	A
klopi. . / . / stran 64 . / Prešeren, glej,	tam	mu naproti hití: »Naj bom jaz tvoj prvi čestitelj	A
»Ne vidite pri vratih ga? Kaj neki v roki	tam	imá?« »Ne vidimo ničesar mi, Pač varajo te le	A
desni, glej, pri starešini Celó gospod župnik so	tam;	Saj v Kani počastil bil svatbo Nekdaj še Vzvelíčar	A
junakih starih, hrastovih, kovanih Čudni duhovi	tam	spijo. Polnoč.	A
prvem ‒ Tó-le duh bajni golčí mu: »Leží, leží	tam	polje mi v tujíni. Cesta po polji gré béla.	A
mene Z vozom po cesti tja beli.« »Posédalo	tam	potnikov za mize, Mládičev bode in starcev,	A
Pa pride tja na kraj vasí ‒	Tam	bela hišica stojí. Tik hiše mimo mladec gré	A
stran 81 . / Tik hiše mimo mladec gré, I	tam	se ôkence odprè. I tam se ôkence odprè, Obrazek	A
hiše mimo mladec gré, I tam se ôkence odprè. I	tam	se ôkence odprè, Obrazek v ôknu síne njé:	A
Mejník Sejm bil je živ. Prodal i ón je Lahom	Tam	par volóv. Zakàsnil se, a v pôzni, temni noči	A
svoje dni voják vam, Na straži stal, Po noči čul	tam	uro bíti vsako ‒ Pa bi se bal?!	A
sveti Bruno! Ki rodil si nas v dolini pusti,	Tam	v Sartréški nas rodil dolini; Ki razgrinjaš	A
Hiša božja prazna, osaméla! V refektórij grem;	tam	bodo bratje. Na stežáj so vrata vánj odprta	A
vém, kak dolgo tod sem blôdil: Stoj, pri tleh,	tam	v koridoru temnem Vrata najdem le napól priprta	A
Do stropa knjig leží, A jaz mej vsemi ljubim	Tam	zvezek poezíj.« »Káj sta Horac in Pindar! Káj	A
Pindar! Káj Sappho in Ovíd! . / . / stran 89 . /	Tam	v mojo knjigo višji Pesniški duh je vlít.«	A
res Brat drug se že oglaša: »A moj folijánt je	tam	stari! Iž njega rad čitam vsegdár; Čas létnico	A
Bogata jaz sem ti gospá, Oh, daleč, daleč	tam	domá.« »Káj preskrbéla že otrók Po hišah svojih	A
se ločíla.« »Odšel je v mátuško Moskvó, Od	tam	pa v Novgorod ‒ nató V Sibírijo potóvat, Kupčévat	A
skalna zijá, Kjer širi se Landrijska jama,	Tam	vojska kraljíčina tabor imá, Tam našla skrovišča	A
Landrijska jama, Tam vojska kraljíčina tabor imá,	Tam	našla skrovišča je sáma. Pred Vido prijaše Attilov	A
Ilirska tragedija (L. 10. po Kr.)	Tam	od gorečih Libije puščáv, Do mrzlih hóst germanskih	A
domóv , Polnóč že brnéla je z vaških zvonóv.	Tam	v gozdu, stoj! nékaj zastavi mi pót, Očíj zaiskrí	A
véje. Nad glaváma jima z listom list šepeče,	Tam	na reki solnčna luč bliščí, trepeče ... Pod kostanjem	A
tá tuji ‒ ali Galiléje Vender ní tu moje! Kjé	tam	daleč, kjé je?« »Jézero ti, kjé si, jézero nebeško	A
‒ pa ménda ‒ v peklu se ne kuha?!« »Blizu	tam	pač!« reče Kristus se smehljáje ‒ »Brez strahú	A
Če Nila ní našega déte, Od Gange pač svete je	tam,	Iz Bábela morda poslali, Iz modrih Atén so jo	A
vsi vro, Tisoč úst pa praša se boječe: »Káj li	tam	gôri je tó?« »Bog srdí se zarad grehov naših	A
Človek mar sám je, gospód?« »Vidite ‒	tam	gor! ‒ v oblakih vojsko?...	A
videl bi kras.« . / . / stran 121 . / »In njega	tam	sámega videl Za mizoj kamnitoj bi rad, Krog	A
In lepo soprógo njegovo, Alénčico, videl bi	tam	... Oh, rad bi napótil se v góro, Da znam le kód	A
Zaklád Matijažev skrbí me, Ki v ječi vzdihuje mi	tam	‒ Oh, rad bi ga rešit šel v góro, Ne znam le	A
sanjaš tu sanje stoletne, Ob boku ti meč rjaví,	Tam	zunaj, tam zunaj pa národ, Tvoj národ krivice	A
sanje stoletne, Ob boku ti meč rjaví, Tam zunaj,	tam	zunaj pa národ, Tvoj národ krivice trpí!«	A
grad na kùp sesúl ... « Národna Kaj bliska se	tam	in grmí? Kaj zemlja se trese, bobní?	A
»Železnimi lanci pripét.	Tam	spava že bogvekaj let; Glav strašnih imá devetéro	A
Kjer Mura zelena šumí:« . / . / stran 128 . / »	Tam	biva naš národ ti zvesti. Od tam smo poslanci	A
»Tam biva naš národ ti zvesti. Od	tam	smo poslanci domá; A žezlo mogočno nam tvoje	A
smo poslanci domá; A žezlo mogočno nam tvoje	Tam,	zdi se, že več ne veljá!« »Karkoli se komu	A
Ain yeder wolt sich rächen.« (I. p.) »Stojí	tam	Mehovski grad, oj, stojí; Na ôknu pa Baltažar	A
‒ Res? ‒ Glej, glej,	tam	že gredó! Pozabili niso.	A
‒ V zvoníku	tam	bijejo plat zvoná, Po cesti iz hoste roj kmetov	A
vsak nese s sebój: Tá s cepcem, tá s kijem,	tam	óni s kosój, Tá z vilami je oboróžen. Na grajskih	A
kosój, Tá z vilami je oboróžen. Na grajskih	tam	vratíh, čuj: Buh, buh, buh! »Hoj, ôdpri, Mehôvčan	A
hrbeti naši.« »In v cerkvi ‒ kak včeraj si	tam	vzdihovàl! Da têpeš premalo nas, si se ‒ kesál	A
vzdihovàl! Da têpeš premalo nas, si se ‒ kesál	Tam	v klopi klečeč pri oltarji?‒«	A
A kmetje v baržunu in svili?	Tam	v sénci kraj njive sod vina leží; Dolenjca pijó	A
mečem bat, sablja s kosój ... Nocój je vse tiho	tam	doli ... Zdaj úkaj vsak grad naokoli!«	A
vi bratje ... ?« Čuj, pri Góspi Sveti Petêlin	tam	že je zapél! Stojan vstane in očí si mane: Za	A
ščip gleda Na tábor ustaški zavzét, Posluša	tam	kónj rezgetánje, In sábelj posluša žvenkét.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani