tako (1.601-1.700)

na svetu, ali drugim je še huje. Jaz pravim	tako:	bosi ljudje ne morejo hoditi. Živelo se bo do	A
Sršen si, vražji. Dolenc. Samo nikar	tako	grobo.Jaz sem spokorjen grešnik, saj vidiš.	A
obnesla, ha ha! Prav vesela sem, da se mu je	tako	slabo izplačalo.Še po denar je pisal za pot	A
kremenite rodbine ste. Siromak, ranjki, ni bil	tako	krepak. Tona.	A
bil oženil z Ančko in odšel na gostijo z njo.	Tako	je govoril. Pečarica. I naj govori.Naj ima	A
Svojih torb čakam. Ej, škoda, da se vračajo	tako	hitro.Preveč nove se bodo vrnile.	A
Slivovke. Dolenc. Saj drugi	tako	nobeden nič ne pije. Torbarček.Kaj bodo ženske	A
rokami. Moj se je pred štirimi leti vrnil tudi	tako.	Tona.	A
drugo, tretje leto jih pride nekaj iz vasi nazaj	tako	ob tem času.Na slab pridelek nalete, pa je treba	A
Pa bi res rad videl svoje torbe.	Tako	lepo sem jih naredil v jeseni.Z lisičjo kožo	A
mislila, da mi ti kaj pošlješ za Božič, se je pa	tako	zgodilo... Zavrle.	A
se postaviš! Jaz sem ti prerokovala, da bo	tako.	Ali se mi dobro zdi, da se ti je tako obneslo	A
da bo tako. Ali se mi dobro zdi, da se ti je	tako	obneslo! Lojz mlad, močan in lep fant.	A
in nesreča je to velika, da se je cela zima	tako	izjalovila.Kaj bodo počeli celo leto brez zaslužka	A
Jaz sem svoje, mati.	Tako	je.Vsak ima svojo glavo. Pečarica.	A
Zavrle. . /\ .. stran 20 . \/	Tako,	popili smo, zdaj pa pojdimo domov. Drugi.	A
toplo, da bi se lepše ogreli. Zdaj pa greste	tako	hitro. Žagar.V adventu ni cvenka in ni veselja	A
Ej, malo vina bomo iztočili! Kregar.	Tako	je.Malo.	A
verjel?! Matijče. Če ti pa pravim, da te imam	tako	rad, da bi kar ...(Zavriska.) Juh!	A
Dolenc pristopi. Ali ste videli kedaj	tako	slab semenj? Saj ni nobenega človeka blizu.	A
Na pozdrave odgovarja hitro in s smehom.	Tako,	vidite ljudje.Odkar sva vsak pod drugo streho	A
Kaj boš plačeval. Saj nisem kužna, da se mi	tako	umikaš. Torbarček.Sprijaznite se.	A
Znancev ne.	Tako,	prišel sem.Odpočiti si hočem, mesec ali pa dva	A
jo drugi prodajo, kakor da bi jo prodajal sam	tako	pod nič. Zimovka Pečarici.	A
tam. Pri moji veri, še jaz bi šel, da nisem	tako	star! Učitelj pristopi.	A
Kaj bomo doma?! Naša vas je	tako	majhna, da jo s tremi koraki premerim.Kaj bom	A
Pojdite!	Tako	revna je naša domovina, skromna, malo sinov	A
Kaj pa je?! Kdo pa kriči	tako?	Kregar.Ha, ha!	A
sveta zakonska ljubezen?! In on je bil vedno	tako	pohleven zakonski mož! Alenka si popravlja	A
na žegnanju. Košir. I, menda si res ne boš	tako	lahkomiselno pokvaril slave, da sta najmiroljubnejši	A
ostala pri teti na Velesju! Lojz. Zakaj se	tako	bojiš, moj Bog!Pa kaj je to, če greš z menoj	A
si pametna - jaz naj te pustim?! Ko te imam	tako	rad, Ančka, draga Ančka, ti si moje dekle!	A
Ne bodi tak! Ko se mi	tako	mudi domov! Lojz.Kam boš šla.	A
Nikar, Lojz! Ti si	tako	vesel, a meni je jako težko, vidiš. Lojz.	A
In samo zakaj si se v to Ameriko zaveril!	Tako	daleč, čez morje!Nikar, nikar!	A
Saj ne pomaga. Ali zdi se mi res	tako,	da bom umrla kmalu.Zadnjič, ko je umrla Niklova	A
Ančka mi je rekla, Ančka, zakaj mi nisi pela;	tako	rada sem imela petje, ti pa si molčala, ko sem	A
Pa vedno mislim na vas Amerikance.	Tako	poseben je naš kraj!Kadar gre veter po gozdovih	A
Rajša te imam, kakor vse na svetu. In	tako	me je strah, da greš!Kaj ne, da ne pojdeš?!	A
Čudno! „Jaz vas ljubim“, to pravite	tako,	kakor bi mi postavljali revolver na prsi. Amerikanec	A
je napovedal vaš oče konkurz. Ema. Da, prav	tako	je bilo.Ali čemu me spominjate na tiste neprijetne	A
Kaj meni mar! Ema.	Tako	je.Zaročena sem z njim in na jesen bo poroka	A
Kaj se ti je zgodilo? Amerikanec.	Tako	torej!Hm, pozabila me ne bo nikoli!	A
Žegnanje je bilo. Metka. O, in zakaj se vračaš	tako	kasno domov in sam? Matijče.Kaj tebi mar?	A
Oženil me boš, da veš. Nečem, da ostanem	tako!	...Oh, moj Bog, zakaj sem ti verjela?! Matijče	A
se zaveril, da me vzameš za ženo. Kaj ni res	tako?	Matijče.Ne vem, morda je res.	A
Nič, Metka, nič!	Tako	je prišlo, samoposebi. Človek ne more zato.	A
dobila drugega ženina. Metka. Oh, zdaj govoriš	tako,	ko je prekasno!Kaj me ne razumeš?!	A
slišiš! Prosim te, lepo te prosim, ne pusti me	tako.	Oh, jaz sem te imela tako 10jkzn�51j	A
prosim, ne pusti me tako. Oh, jaz sem te imela	tako	rada, verjela sem ti vse... Matijče.Žal mi je	A
Nikar me ne uniči! Saj nisi	tako	brez duše in brez srca!Kaj naj počnem, če me	A
obljubiti ... Prosim te, oh, prosim te! Ne bodi	tako	neusmiljen! Matijče jo sune od sebe, da pade	A
pustil, prosim vas! Denarja res nima, ali	tako	dekle ne treba dote. Takšnih je malo v naših	A
zasluži. Kakor bi začenjal življenje iznova,	tako	se mi zdi.Tako lepo in imenitno.	A
začenjal življenje iznova, tako se mi zdi.	Tako	lepo in imenitno. Učitelj.	A
hribih in eden drugega bi oglodali do kosti.	Tako	pa hodimo po svetu iz vse naše dežele. Nekaj	A
Človek komaj hodi. Pred petimi leti je ravno	tako	razsajala, ko se je Peterlinov hlapec obesil	A
ponepotrebnem! Zavrletovka. Samo, ko ne bi bilo	tako	vreme!Kakor sodni dan je!	A
Zima. Ne krakaj	tako	neumno!Daj vina, Dolenc, da bo slovo bolj lahko	A
in drugo prtljago k peči. Bratu in sestri:)	Tako,	a zdaj pojdita.Da ne bo malih strah.	A
tiridesetih letih, kar jih šivam. Prvo torbo vsakemu	tako	pred petindvajsetimi, tridesetimi leti.Pozneje	A
našega konca smo se hitro vzdignili. Ali ko gremo	tako	po vasi, treba potrkati na to okno, pa na drugo	A
Samo, če moram.	Tako	odpuščanje je morda gorje od kletve! Torbarček	A
Meni se pa dekle vendarle smili.	Tako	tiha je, pohlevna.Bogata res ni, pa saj pri	A
Dolenčevka. Nikar	tako,	botra, nikar!Ob zdravje se pripravite.	A
Zmaj »Neguden črv, lintver hud. Črv je	tako	močno zarjúl, Da se je ves grad na kùp sesúl	A
zvoné, ki mrzli dihamo še zrak ter nas bude	tako	resnobni k molitvi žalostni nagrobni, da se	A
kdo bi pač na svetu vsem in kje in kdaj poznal	tako,	kaj se godi otroku v duši klečečemu na črni	A
je malo! Hvaležno lahko klanjamo glave, da	tako	delo bode se igralo! * P	A
‒ Vi vprašate: Po čem? Ej, človek ni	tako	velika tajna! Po licu, po razgovoru, po vsem	A
Blesti spoznanja ranega odsev razumu mojemu	tako	prejasno: Globoko sta različna ti in svet.	A
ta naš maček, rusko to »pohmelje« ne trajata	tako	samo en dan ... To vse boli od radostne nedelje	A
veleč: Tu, četa moja, stoj! Obrnil name je oko,	tako	ljubo, tako srčno pozdravil gorki moj obraz	A
moja, stoj! Obrnil name je oko, tako ljubo,	tako	srčno pozdravil gorki moj obraz, da njega lepim	A
jaz ‒ zakaj ga ne bi jaz! Oh zdel se mi je	tako	sam! Vir solz mi je na lice vrel, on pa je šel	A
zgrudi prt ‒ Iz groba kliče v prah razmlet: »	Tako	mrličev zabi svet!« Žal in kes Ljudje potiskajo	A
strupa, ako s strupom pije ‒ up. Večno rad	tako	bi živel, kakor žil sem dvajset let. V sladkem	A
kjer rože cveto, ropočejo mlinska kolesa!	Tako	se mi zdi, da čujem nje glas, ki tožno in sladko	A
spi ob očetovi strani. Njo, ki si jo ljubil	tako	srčno, zastira že črna zavesa tam doli, tam	A
mehko, kot pomladno sonce, kdo naj dopove ‒ oh	tako	sladko ... Poslušajte me dvorjanke ljube!	A
soproga, ki duh moj za vzor ga ima. Um velik ‒	tako	sem želela od nekdaj ‒ naj bil bi moj drug;	A
globoko sem se pokesal, da sem visokim svojim upom	tako	brezmejno veroval. Neumnik!	A
le jesen je tožna v leti, pozimski mir nikdar	tako.	Grenko je mreti in umreti, a mrtev biti je sladko	A
cvet pripenja pomlad ‒ celo na grob. Ni svet	tako	mi ljub, bogat strupenega medu, po njem ne bo	A
tista srečna tla, skrivajoča drag zaklad. In	tako	moj duh bi rad tajnosti odgrnil mrak vsem stvarem	A
bilo je prvo mojih pisem poslano tebi od srca:	tako	hudo jaz mislil nisem. Željnó sem čakal dan	A
trde sem izrekel. ah, ne sluteč, da govor moj	tako	globoko te bo spekel. A bridko čutim zdaj trpeč	A
sem upanju slovo, s teboj za vedno se razstal	tako	nerad, tako težko a moral sem ‒ in ni mi žal	A
slovo, s teboj za vedno se razstal tako nerad,	tako	težko a moral sem ‒ in ni mi žal. Mučenec	A
knjigah nekje,« ‒ popil je hitro vina kozarec »	tako	i moža udarci store.« »Sicer pa, kdor sam je	A
omamljen. Po zemlji je plaval jesenski dan,	tako	prijeten, blag in svetal. Mrčljiv pomeče vse	A
Le moje lice bliže poglej!	Tako	sem suh in stisnjen ko prga, in nekaj že let	A
naprej po nogah vedno spočitih trga. Pa kar me	tako	peklensko jezi, je to, da vem zdaj še manj kot	A
Duševni štor. Predelaj še	tako	štivo ogromno, ob luči največjih mislecev, modrcev	A
uganka. Le škoda je ta, da ugank je še več	tako	zamotanih in temnih tako, ko včasih nad nami	A
da ugank je še več tako zamotanih in temnih	tako,	ko včasih nad nami jesensko nebo ... «	A
in tuhta in sklepa in dvomi. Peroti duha si	tako	polomi, da potlej ne ve, je li miš ali tič.	A
Najboljše je torej, razmišljati nič, živeti	tako	kot nanaša slučaj.« »Prav sodiš!« vklikne Naman	A
sem premalo, premnogo ljubljenim verjel. In	tako	dalje ‒‒. Kaj bi pravil!	A
zveni! . / . / stran 118 . / Slovo Mehko mi	tako	je v duši ... jeli radost, jeli bol? Lahko bi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani