nova beseda iz Slovenije

svojim (2.101-2.200)


v domačem kraju in morda vratarju Mišku ali      svojim      hlapcem dati priliko, da si opomorejo s tistimi  A
trpljenja, dobi namestnika, ki nadaljuje in potlej      svojim      otrokom takisto oporoči zemeljsko bedo. Pač  A
bi moral graditi razsoden um. Torej namerjam      svojim      duhovom zapovedati, da ti strežejo samo toliko  A
tem brezupnem, usodnem udarcu je pribežala k      svojim      roditeljem v Pariz, kjer je oče že delj časa  A
in bila ji je posebna slast, trdo ukazovati      svojim      varuhinjam; te pa so morale molče trpeti nje  A
je moral oče oziroma tast gledati na to, da      svojim      kapitalom poviša obrestno stopinjo, sicer ne  A
opravljam svojo službo in sramoto bi delal rojakom      svojim,      ako bi ne bil pošten.V Pariz zahajajo rovarji  A
sami, pravše ‒ ponarede. Živku Tratilku pa si s      svojim      darom pomogel od stalne službe, kateri se je  A
spoznavši, da narodu nisem nič koristil z vsem      svojim      nepokojem in prepirom in da sem sam sebi pridobil  A
razločilo, da se nihče ne zmoti proti načelom      svojim:      levičarskim knjigam so dajali rdeče zavitke  A
doli v bukovi šumi. Sedaj prispe Rudovar s      svojim      spremstvom. Plahtalič ga oblastno ogovori:   A
nikogar nismo pustili, da bi povedal rojakom      svojim,      kako so se pokončali njega tovariši.Tako še  A
ustvarjajo sredobežne sile. Kam ste vi zabredli s      svojim      prostim razvojem duševnih darov? Poglejte pa  A
priznala vso resnico. Mož dé nato ravnodušno: ‚Za      svojim      bratom pričakujete dedovine trideset tisoč forintov  A
ker govori jezikov kakor malokdo. Hkrati tudi      svojim      rojakom Slovencem preskrbuje službe in pošilja  A
odgovori Samorad; »zato jih ne morem primerjati      svojim.     Vam pa je moja pogodba znana in povedal sem vam  A
razjasniti, blagi gospod, zakaj je Abadon s čudnim      svojim      ravnanjem pri obravnavi zaprečil nadvse verjetno  A
ta ne pretežki mladenič na pripravni veji nad      svojim      sedežem, in že stopi podjeten capin na mizo  A
dinamitovce; sedaj sem se pridružil nekdanjim      svojim      sovražnikom, da jih z umetnostjo, pridobljeno  A
so mu obsežne in rastoče; in prav bogastvo s      svojim      vplivom in z mamečim pohlepom po vedni množitvi  A
morda najdete pozneje še katero podobnost med      svojim      in mojim življenjem, ter pomislite, da se veliko  A
negoli jaz, toda so znanje svoje pridobivali s      svojim      umovanjem.Črtil sem take učitelje kakor tesnosodne  A
dni po tem dogodku sedim v orehovi senci pred      svojim      dvorcem in štejem dneve do poroke, ki mi teko  A
iskreno hvalil. Ona pa ni bila zadovoljna samo s      svojim      petjem in z mojo hvalo; ampak po vsi sili je  A
peti vse možne glasove in nedosežno posnemati s      svojim      imenitnim nosom žvrgolenje kosa, škrjanca in  A
telovadec. Jaz pa do zdaj takšne ločitve med      svojim      in tujim imetkom ali takšnega boja za moško  A
bi vedela, da krava, vedno resna in vedno za      svojim      koristnim pozivom strmeča, ne pozna nobene šale  A
mogel natančno premotriti, ali je tista junica s      svojim      jezičnim dejanjem hotela gospodično pozdraviti  A
ozre; hipoma sname klobuk raz glavo in zakliče      svojim      dečkom: »Brž poljubite gospodu roko!To so naš  A
klobuk; mrliča pa pokrije s svojo klofeto in      svojim      plaščem, da se ga ne lotita volk ali ujeda.  A
A kaj potlej? Ali boš ohranila zvesto srce      svojim      goram in prebivalcem svojih dolin?Snubili te  A
Mislil sem naposled, da se neznani znanec šali s      svojim      imenom, samo da svobodno od strani udari po  A
kotanjo macesnovega debla, da ga tam odenem in s      svojim      telesom varujem proti burji in plohi, že me  A
»Ali naši ne? Ti si krivičen      svojim      otrokom!« »Jaz nikoli, ti pač!«   A
smrtjo je budalost. ‒ Toda niti sam ni verjel      svojim      mislim, čeprav jih je tolikrat razglabljal in  A
obesiti na vrat. To je Lovrač tudi čutil, ali      svojim      čustvom ni hotel verjeti ...»Presenečena je, pa  A
toporiščem udaril po tleh, kot bi hotel pritrditi      svojim      besedam. »Tone je tudi sekal, ko pa je videl  A
Steklenico žganja si je natočil, da bi Kozomolec s      svojim      pomočnikom ne omagal, potem pa jo zavil v hrib  A
govoričila, nazadnje mu je Buh odgovarjal le še s      svojim      nosljajočim: »Hm, hm, hm.« Bogataj je klatil  A
da bo vsak vse razumel, preden bo pristopil s      svojim      deležem,« je razlagal Tine, ko so rešetali o  A
13. Bogatejeve pasti Po zaselju je završalo.      Svojim      dolžnikom je Bogataj določil dneve, ko morajo  A
odkrižal, češ da ne utegne. Bal se je, da bi mu s      svojim      strupenim jezikom spet ne razpalil tiste blazne  A
bal se je, da mu ne bi utrl lobanjice ali pa s      svojim      raskavim palcem ne posnel kože. Agata je nepremično  A
ki bivata ob vznožju griča, spominjata še s      svojim      imenom na nekdanji grad; enega imenujejo Strelca  A
izpregovoril kmet Strelec. »Glejte, sosedje!« reče      svojim      tovarišem. »Kako krasen razgled s tega hriba  A
izkušnje v gospodarstvu pa je rad obračal na korist      svojim      vaščanom in daljnim sosedom.Pri njem so iskali  A
iskali vsi dobrega svéta. Mnogokrat je trdil      svojim      tovarišem : »Tako so me učili moj oče in tako  A
dovoljeno. Tudi ta dan je bil Mirko prišel s      svojim      očetom v kmetski zbor, v katerem je bil on edini  A
domu. Slednjič je ostal oče Serajnik sam s      svojim      sinom in krenil naravnost prek polja proti Svetnam  A
sveta. Nikdar ne pozabim, kar sem dolžan vam in      svojim      pradedom in vsej okolici.Prišli so zares trenutki  A
niso vsi kmetje imeli še lastne pravice nad      svojim      posestvom. Lepa, belo zidana hiša Miklova  A
Miklova Zala. Veliko radost je imel Serajnik s      svojim      sinom, a še večjo s svojo varovanko, Zaliko  A
žalostni usodi. Zalika pa se ni ponašala s      svojim      zakladom.Dobro je vedela, da je zunanja lepota  A
veliko mo dro oko je gledalo mirno in zaupno. S      svojim      nežnim pogledom je očaralo Miklovo dekle človeka  A
bruhne hipoma skozi streho in objame nato s      svojim      ognjenim žrelom vse poslopje in ne miruje prej  A
domu. V mislih si je že izračunala, kako bo s      svojim      očetom nakupila vsa posestva v okolici in si  A
dan v obilnem številu. Tudi Mirko je prišel s      svojim      očetom.Najpoprej si skupno ogledajo utrjeno  A
Znoreti moram, ako ne najdem hladilnega leka      svojim      bolečinam.« Tako govoreč je stiskala  A
je, da se hoče danes, v nedeljo, sprijeti s      svojim      nasprotnikom.Tega so se pa naši kmetje zbali  A
nehanje človeško je sicer v božjih rokah, ali      svojim      nocojšnjim sanjam le ne verjamem,« odgovori  A
nadaljuje: »Sanjalo se mi je, da sem se poročila s      svojim      ženinom.A pot od cerkve do ženinovega doma je  A
v Rožni dolini, ga je vzel za kažipota. Ali      svojim      četnikom je ostro zaukazal, da ne smejo tujca  A
menoj, naposled pa so utihnila tudi ta. Tako sem      svojim      preganjalcem srečno ušel, da vam naznanim pretečo  A
nesrečno deklico in jo odvede v skalnati dom k      svojim      tovarišicam. Dvanajsto  A
Mirka spreleti groza in strah. Hoče k      svojim,      a v tem hipu ga napade od vzadi velika turška  A
častniki in vojaki v šotoru pa zarožljajo s      svojim      orožjem. Strah in groza je obšla Mirkove  A
»Ako je torej res mogoče, da morem jaz s      svojim      življenjem rešiti Mirka in njegove tovariše  A
sužnost. Tako je govorila izdajalka Almira      svojim      lahkovernim sosedom.Ljudje so res verjeli lažnivim  A
kristjansko ljubeznijo kolikor mogoče pomagali      svojim      bližnjim.Oče Serajnik in Mirko sta vzela mnogo  A
kako se je nekdaj vojskoval s Serajnikom in      svojim      bratom v Kapistranovi vojski proti Turkom pri  A
in vsak ti ve za dom, kjer je gospodarila s      svojim      možem Serajnikom, potem ko se je srečno vrnila  A
vendar eno slabost; blaga rastlina, ki z blaženim      svojim      sadom razveseljuje srce človeško, toliko hvaljena  A
ponosno ne nosi nobena gospa koralnih uhanov; s      svojim      ostrim, srditim pogledom imel je v strahu vse  A
Ko sta šli v nedeljo praznično opravljeni s      svojim      očetom v cerkev, stali so ljudje, ženske in  A
sedel je gospod Mirodolski z mladim prijateljem      svojim      v stranski izbici; imela sta imenitne razgovore  A
dolžnosti. Psiček, ki je vesel priskakal pred      svojim,      gospodom, naznanil ji je prihod imenitnega gosta  A
samopašna drhal! Turški prerok, ne on, velel je      svojim      učencem: Pojte križem svet ter širite moj nauk  A
kako mislim o žalostnem domačem razporu; da s      svojim      prepričanjem, s svojim srcem ne morem biti ne  A
domačem razporu; da s svojim prepričanjem, s      svojim      srcem ne morem biti ne na oni ne na tej strani  A
gorečim peklom in črnim njegovim gospodarjem; vi      svojim      zvestim poslušalcem ne belite glav s skrivnostnimi  A
katera dajó naši pošteni kmetje po stari navadi      svojim      otrokom.Kaj je ime?   A
dolžnost vsakemu izobraženemu Slovencu dajati      svojim      otrokom lepa slovenska imena.Kdo more reči,  A
bo ležal poleg moje postelje ter gledal me s      svojim      zvestim očesom.O gospod, vi niste še videli  A
živeti tam mirno, delavno življenje na korist      svojim      rojakom ‒ dober človek je bil Krilan in rad  A
učenjakih, ni imel Radovan; a ponašal se je rad s      svojim      ribištvom.Imel se je za strašnega ribolovca  A
skoraj luže, da bi ne bil on ujel ribe v nji s      svojim      trnkom.In kake ribe!   A
veste že vse naprej, kar bi utegnil jaz z vsem      svojim      trudom spraviti na dan.Govoril bodem samo,   A
poprijela se priložnosti, da bi se spravila s      svojim      ženinom. »Ali o ženski osvoboji,« reče Breda  A
podelila oni redki dar, katerega podeljuje samo      svojim      izvoljenim: vse mu je pristalo; vse je smel  A
možu ni bilo nič sveto, z vsem se igra, tudi s      svojim      svetožaljem; svoje rane nam kaže, ali meni se  A
umemo: čutim se, da sem slovenske krvi; prvim      svojim      sinovom me ne more prištevati mati Slovenija  A
Pa kaj to meni? Vsak pred      svojim      pragom in, kar te ne peče, ne pihaj!Težko je  A
časa nazaj; vest ji očita, da ga je žalila s      svojim      govorjenjem in vedenjem ondan v gradu; boji  A
blizu je bival on, ki ga je ljubila, ljubila s      svojim      mladim srcem, s prvo ljubeznijo svojo. In vendar  A
vedel že poprej, ako bi ne bil videl z ostrim      svojim      očesom, kaj se godi v njenem srcu. »Zora, pri  A
Toda gospod Mirodolski ni trpel lenuha pod      svojim      poveljem, da bi sedel, gledal in jedel.Vsak  A
hotel tržiti s kresilno gobo. Kal hoče z vsem      svojim      bogastvom?Redkokdaj se oglasi kak star kmetič  A
Kokodin s svojo kurjo družino po vrtu; bil je      svojim      podložnim vedno skrben gospodar in oster vladar  A
je dvignil svojo težko glavo, pogledal ga s      svojim      umnim očesom ter pomigal z repom, kakor da bi  A
Najbolj pa je učil, največ je koristil blagi mož s      svojim      zgledom.Po vsej pravici je smel reči svojim  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA