Stari, vedno mladi gospod je bil namreč živa povestnica Zgornje doline za stare in mlade čase in prvi posvetni omikanec v svoji fari. Gotovo je bil tudi prvi umetnik v vsem Bohinju, ker je umel orglati brez not, peti vse možne glasove in nedosežno posnemati s svojim imenitnim nosom žvrgolenje kosa, škrjanca in drugih bohinjskih in nebohinjskih ptičev. Nad dobo človeškega rodu je učiteljsko potrpežljivo in po stari šegi tepežljivo bistril trde glave svojih farančkov.