svojim (1.801-1.900)

pa delal?« se je pater Evstahij spomnil. »Mi	svojim	ne bomo branili,« je opat rekel po kratkem premisleku	A
naših krav ‒ ne boš z mlekom omočila vimena	svojim	kravam, da bi našim vzelo mleko!« »Kako si pridna	A
ženske ujezile. »Tudi po menihu ne opletaj s	svojim	grdim jezikom, nič ti ni storil!« Vešča jim	A
večne čase z najhujšimi kaznimi zapretili vsem	svojim	podložnim plemičem, meščanom in tlačanom, če	A
moram oženiti,« je Janez čez čas spet gladil pot	svojim	željam. »In kar na ves splav naj se zadrevim	A
Le kaj si Hrvata mislita? Škoda,	svojim	fantom, saj so že odrasli, bi bil moral zaupati	A
kaznujoči Bog. Grof je že veliko hudega prizadejal	svojim	tlačanom, pa tudi grofinja ‒ Bog ji ne zapiraj	A
takega. »Vidiš, tlačani so pritekli, da bi s	svojim	življenjem branili grad!« je deseti brat tiho	A
Bil je sam, pregosposko ni hotel priti v vas k	svojim	prijateljem. »O Minkec, kaj se ne bojiš, da	A
ljubil rodno zemljo, jo pojil in posvečal s	svojim	znojem in s svojo ljubeznijo, mi je podoba trdnega	A
pa nisem nič škode storil. Pristradal sem,	svojim	ustom sem pritrgal, da sem revnemu bolniku,	A
bolnik že dobro trdnega čutil, gre ponižno s	svojim	tovarišem k škofu, ga zahvali za vse dobrote	A
revežem pomagala. Zraven je zmeraj zdihovala za	svojim	sinom; zdaj pa je srečno prišel, v taki žlahtni	A
Lez osem dni barka odrine in Svetin se pelje s	svojim	novim gospodarjem po morju proti francoski deželi	A
Svetin se hitro zave, obriše solze in gre vesel s	svojim	gospodarjem v hišo.Ko prej priljuden fant je	A
strahu, ti boš ravno tako preskrbljen; jaz bom s	svojim	premoženjem že tako obrnil, da bo zate prav	A
da bi bil rotil, preklinjal in hudo privoščil	svojim	sovražnikom, ampak pridno je molil in vedno	A
kakršno sem jaz Svetinu storil. Kakor Kajn z	svojim	bratom sem naredil.« Ko so sodniki Bodina	A
srečno rešen v velikih nevarnostih prišel nazaj k	svojim,	in prosil, naj Svetina za toliko skrbi in srčnost	A
boš čutil težo moje srditosti.« S tem je šel s	svojim	novim gospodarjem. Svetin si je vse	A
SVOJEGA SINA Z groznim veseljem gre Svetin s	svojim	generalom proti morju; tam ga čaka barka, ki	A
so skovikale sove. Vse je prevpila uharica s	svojim	grozljivim uhu.Netopirji so frfotali nad ločjem	A
orjak prevrniti drevak, ko se obrne in zamahne s	svojim	mogočno podplavutenim repom.Ostrorogi je stisnil	A
plaval velik bober. Ostrorogi ni mogel verjeti	svojim	očem.Zastala mu je sapa.	A
Ostrorogi. Glavar rodu Drznega Kozonoga je ukazal	svojim	mladcem in možem zakuriti na produ ogenj.In	A
Jalan, ko sta mladca pečenega jelena odnesla k	svojim	tovarišem, ki so čakali pred vhodom v duplino	A
so pa drug drugemu voščiti srečo. Ostrorogi	svojim	bobrom v Stranski dolini ta dan ni nastavil	A
Ostrorogega. Zanalašč se je včasih zadela s	svojim	v Jelenovo veslo.Govorila ni skoraj nič.	A
dvigneš proti meni. Se jim nisi malo priskutil s	svojim	sramotnim znašanjem nad tistimi, ki se ne morejo	A
Nisem jaz začel izzivati.« Jalan je ukazal	svojim	mladcem, naj se umaknejo. Brkati se je pa začel	A
kokoška. Nekje je skrbno prikrita pogagovala raca	svojim	račkam.V vejah je krmila sinica iz gnezda izpeljane	A
soparen. Beli cveti lokvanja so kar omamljali s	svojim	vonjem. Da bi se ne smela vsaj enkrat do sita	A
Kar sapa da.« »Brž, brž!« so ponovili za	svojim	vodnikom mladci. Drevaki so se spustili po Dolgem	A
hlapcev, ki so skakali v vodo in plavali proti	svojim,	od pristajnega mosta odrinjenim drevakom, ni	A
razgledalo po jezeru, so že v troje, vsak s	svojim	veslom, pognali z vsem opremljen drevak od obširnega	A
stisnil sestro za roko. Z drugo pa je namignil	svojim	sinovom, naj mrliča odneso v drevak. Volk in	A
zardela. Saj še skoraj nikoli ni govorila s	svojim	gospodarjem.Vsaj odkar je odrasla ne.	A
zamišljenim obrazom je Ostrorogi Jelen pristal pod	svojim	koliščem.Na pristajnem mostu je srečal svojega	A
času in na pravo stran ogniti. Zadovoljen s	svojim	dosedanjim delom, je sedel na močni zadnji nogi	A
bruno na gospodarja. V njem sta sedela vsak s	svojim	veslom v roki Ponirek in Brlez. Bila sta razigrane	A
čimdalje bolj pogosto, da bi združil in podvrgel	svojim	ukazom vse rodove na Velikem jezeru.Kdor bi	A
Bila je Košata Jelka. Pogovarjala se je s	svojim	možem, z Urnim Sulcem. »Prav bi bilo,« je pritrdil	A
veselje. Ostrorogi Jelen je pa molče sedel za	svojim	ognjiščem in razmišljal o sebi in Lisjaku in	A
stala na vrhu pristajnega mosta in gledala za	svojim	možem.Pa ni vedela, ali naj bo ponosna na Ostrorogeg	A
jih kasneje sekire in kopače niso zmogle, so s	svojim	smradom po oglju odganjali divjad, da ni gazila	A
Prav takrat, ko sta pod Brdom pristajala vsak s	svojim	drevakom Brest in Ris, je sredi dopoldneva doma	A
Ostrorogi in Ris sta se prepeljala vsak s	svojim	drevakom čez Savinjo, kjer so se utrujeni možje	A
skakali v drevake in z veselimi vriski hiteli	svojim	očetom in starejšim bratom naproti. »Pssst,	A
Ostrorogi je sedaj tudi sam prijel za veslo, pa je s	svojim	drevakom namenoma zaostal. In je spregovoril	A
razglednega bresta spodnja veja, ki jo je bil pred	svojim	izdajstvom Presukani zažagal.Zato se ne bodo	A
da ne vozijo psov s sabo. Ti bi ga izdali s	svojim	laježem. Srnjak je hotel biti to noč sam s svojimi	A
vzhodnjake. Šinil je za njimi kakor ščuka za	svojim	plenom. Takrat, ko se je sonce povzpelo na svoj	A
v življenje, ne bom nikdar nehala zabičevati	svojim	sinovom, naj se mu uklonijo, ko odra stejo,	A
vzhodnjakov, povedal, da je Medeja na begu pred	svojim	očetom ubila lastnega bratca, ga razsekala in	A
dvakrat na ladji Argo. Usmrajenec! Sam nima	svojim	ljudem dati kaj jesti, pa živež oddaja tujcem	A
Drave ni bilo ne duha ne sluha. Poneso jih	svojim	mladim ženam, da si napravijo iz njih ogrlice	A
Zavedel se je, kako majhen je v primeri s	svojim	očetom, Ostrorogim Jelenom.Nikdar ga ne doseže	A
rudarji in kovači so se prvi dvignili. Z vsem	svojim	orodjem in z vsem blagom, ki mu ga je oddelil	A
Kalino in . / . / stran 282 . / za prenekaterim	svojim	otrokom, vnukom in pravnukom in tudi že njihovimi	A
brez brade in tak, kakor si zdaj, kmet, pokažeš	svojim	ljudem?« »V, naglosti nisem mogel drugače, sicer	A
obema nogama in podere tudi podolgasti stol s	svojim	orodjem in s svetilnico, tako da je bilo naenkrat	A
mišljenje na Kolovcu, ko je prišel Blaž Mozol s	svojim	poročilom tjakaj.Bilo je to poročilo precej	A
gorenjskega kmeta in si je le s svojimi študijami in	svojim	talentom tako visoko pomogel ‒ tem bolj je po	A
braniti se ga. Poleg Francozov pak si je s tem	svojim	mišljenjem dr. Burger brdski še enega prijatelja	A
Poljak nadaljevati, ustavi ga, rekoč z vsem	svojim	prijaznim mirom: »Dajte mi le nekoliko besedi	A
Janjec je bil pečen in Kozobrin počel ga je s	svojim	širokim nožem razkosavati. Vsak si je vzel velik	A
gospoda Nandeta bolj zanimala nego Francozi s	svojim	papirnatim denarjem, akoravno je med temi Francozi	A
julija zvečer pridejo francoske ordonance s	svojim	denarjem v Št.Ožbolt, da tam prenočé.«	A
naravnost domov, nego čez Kamnik. Hotel je s	svojim	prihodnjim tastom, sodnikom Gavričem, govo riti	A
je ustavil ono noč Obloški Tonček, prišedši s	svojim	jetnikom in s spremljevalci čez hrib. Vernazz	A
napiti žive, gorke krvi. Obrnil se je potem k	svojim	ljudem, ki so bolj radovedni nego osupnjeni	A
pripovedovanje. In tudi mlada njena snaha	svojim	ni mogla ubraniti. »Pozabite te spomine, ljuba	A
glasno govorjenje pred gradom. Bili so vojaki s	svojim	jetnikom. Poljak stopi ven v temno vežo in,	A
kakor je bil že prej naznanil Polonici, vpisal s	svojim	pravim imenom med francoske prostovoljce.Pa	A
je bilo vse; pač, sova se je včasi oglašala s	svojim	odurnim in nevabljivim ukanjem po gozdu in izpod	A
čas kratil, šel je včasi v gozd, dasi je bil s	svojim	ostarelim orožjem in brez vsake vaje hostnim	A
hipohondrijo bolan, je bil osoren in zadiren proti	svojim	farmanom, pa dober pridigar in skrben za čast	A
zvedel, kdo sta in od kod. A bil je neznan s	svojim	sosedom in meni nič tebi nič vprašati ga ni	A
rogovila! Gorje ti ga bodi!« vpije Neža in izgine s	svojim	koškom za cerkvijo. »Kaj bode neki sveti Vid	A
vedežne in uročne ženske, zaslužila je veliko s	svojim	prerokovanjem na kvarte.Tako je bila skoro dan	A
sprejemala in oddajala, postavim, če je kak vojak	svojim	ljudem na vsake kvatre pisal, kako se mu hudo	A
popolnoma vpisanega, kar je umetnik s stvarno roko	svojim	podobam vdihnil, namreč tistih, rekel bi, nevidljivih	A
premagati ni drugo leto ne, storil je skazo	svojim	starim in, ker je bil preboječ za vojaški stan	A
ničesar, zgrabi ga jeza, ob mizo udari in pravi s	svojim	najmočnejšim glasom: »Ženil se bodem, če se	A
vsi ene govorice udeleževali se, skušal je s	svojim	sosedom v razgovor priti, da bi ga natančneje	A
pristavi: »A bojim se, da se bodem vam zdel s	svojim	vprašanjem po tem, kar vas zdaj poznam, da ste	A
Matildo kaka dva koraka pred njim stopal, s	svojim	dobrim zgledom opomniti. »Bali ste se tedaj	A
in premišlja: »Moj bog! Ali sem morda jaz s	svojim	obnašanjem proti njemu sama zbujala to čut?	A
hoče za njo, zastonj podi: všš! ‒ in maha s	svojim	prtom.Vežna vrata mora zapreti pred »spakom	A
meni stanuje, naj še ta dva meseca, kar je pred	svojim	koncem, saj potem pojde proč in iz mesta.	A
njemu. On pak tudi ni bil zadovoljen sam s	svojim	obnašanjem, kakor brž je nekoliko hladnejši	A
neprijetni čut, ki ga imamo, kadar v spominu sami s	svojim	vedenjem nismo zadovoljni.Neprijetno mu je bilo	A
Grahovec je bil dolg, močnopleč mož, ki je kljub	svojim	osemdesetim letom še skoro tako pokonci hodil	A
je bilo, ko je bil Grahovec, počasen mož, s	svojim	tesanjem in zbijanjem gotov in je ravno iz oblanja	A
se sme in more k vam, in zato sem prišel pred	svojim	odhodom zahvaljevat se vam za skrb in potrpljivo	A
morala nekaj takega slišati, ker pripovedovala je	svojim	prašičem, da jih ne bode več dolgo pitala, ker	A
bil krčmar prepošten in prevesten, da bi bil s	svojim	pisanjem sebi in drugim zmešnjavo napravljal	A
vpije Martinek. »Pa zakaj?« vpraša Miha s	svojim	zoprnim glasom. »Zato, ker smo tukaj sami pošteni	A
stari gospod, ki je bil v te kraje prišel s	svojim	še čisto mladim sinom, bil je kaj čuden mož	A
mahne jo proti njim in se že od daleč oglasi s	svojim	hreščečim glasom, pevaje znano pesem: Na mrzlem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani