nova beseda iz Slovenije

svojim (1.801-1.900)


pa delal?« se je pater Evstahij spomnil. »Mi      svojim      ne bomo branili,« je opat rekel po kratkem premisleku  A
naših krav ‒ ne boš z mlekom omočila vimena      svojim      kravam, da bi našim vzelo mleko!« »Kako si pridna  A
ženske ujezile. »Tudi po menihu ne opletaj s      svojim      grdim jezikom, nič ti ni storil!« Vešča jim  A
večne čase z najhujšimi kaznimi zapretili vsem      svojim      podložnim plemičem, meščanom in tlačanom, če  A
moram oženiti,« je Janez čez čas spet gladil pot      svojim      željam. »In kar na ves splav naj se zadrevim  A
Le kaj si Hrvata mislita? Škoda,      svojim      fantom, saj so že odrasli, bi bil moral zaupati  A
kaznujoči Bog. Grof je že veliko hudega prizadejal      svojim      tlačanom, pa tudi grofinja ‒ Bog ji ne zapiraj  A
takega. »Vidiš, tlačani so pritekli, da bi s      svojim      življenjem branili grad!« je deseti brat tiho  A
Bil je sam, pregosposko ni hotel priti v vas k      svojim      prijateljem. »O Minkec, kaj se ne bojiš, da  A
ljubil rodno zemljo, jo pojil in posvečal s      svojim      znojem in s svojo ljubeznijo, mi je podoba trdnega  A
pa nisem nič škode storil. Pristradal sem,      svojim      ustom sem pritrgal, da sem revnemu bolniku,  A
bolnik že dobro trdnega čutil, gre ponižno s      svojim      tovarišem k škofu, ga zahvali za vse dobrote  A
revežem pomagala. Zraven je zmeraj zdihovala za      svojim      sinom; zdaj pa je srečno prišel, v taki žlahtni  A
Lez osem dni barka odrine in Svetin se pelje s      svojim      novim gospodarjem po morju proti francoski deželi  A
Svetin se hitro zave, obriše solze in gre vesel s      svojim      gospodarjem v hišo.Ko prej priljuden fant je  A
strahu, ti boš ravno tako preskrbljen; jaz bom s      svojim      premoženjem že tako obrnil, da bo zate prav  A
da bi bil rotil, preklinjal in hudo privoščil      svojim      sovražnikom, ampak pridno je molil in vedno  A
kakršno sem jaz Svetinu storil. Kakor Kajn z      svojim      bratom sem naredil.« Ko so sodniki Bodina  A
srečno rešen v velikih nevarnostih prišel nazaj k      svojim,      in prosil, naj Svetina za toliko skrbi in srčnost  A
boš čutil težo moje srditosti.« S tem je šel s      svojim      novim gospodarjem. Svetin si je vse  A
SVOJEGA SINA Z groznim veseljem gre Svetin s      svojim      generalom proti morju; tam ga čaka barka, ki  A
so skovikale sove. Vse je prevpila uharica s      svojim      grozljivim uhu.Netopirji so frfotali nad ločjem  A
orjak prevrniti drevak, ko se obrne in zamahne s      svojim      mogočno podplavutenim repom.Ostrorogi je stisnil  A
plaval velik bober. Ostrorogi ni mogel verjeti      svojim      očem.Zastala mu je sapa.   A
Ostrorogi. Glavar rodu Drznega Kozonoga je ukazal      svojim      mladcem in možem zakuriti na produ ogenj.In  A
Jalan, ko sta mladca pečenega jelena odnesla k      svojim      tovarišem, ki so čakali pred vhodom v duplino  A
so pa drug drugemu voščiti srečo. Ostrorogi      svojim      bobrom v Stranski dolini ta dan ni nastavil  A
Ostrorogega. Zanalašč se je včasih zadela s      svojim      v Jelenovo veslo.Govorila ni skoraj nič.   A
dvigneš proti meni. Se jim nisi malo priskutil s      svojim      sramotnim znašanjem nad tistimi, ki se ne morejo  A
Nisem jaz začel izzivati.« Jalan je ukazal      svojim      mladcem, naj se umaknejo. Brkati se je pa začel  A
kokoška. Nekje je skrbno prikrita pogagovala raca      svojim      račkam.V vejah je krmila sinica iz gnezda izpeljane  A
soparen. Beli cveti lokvanja so kar omamljali s      svojim      vonjem. Da bi se ne smela vsaj enkrat do sita  A
Kar sapa da.« »Brž, brž!« so ponovili za      svojim      vodnikom mladci. Drevaki so se spustili po Dolgem  A
hlapcev, ki so skakali v vodo in plavali proti      svojim,      od pristajnega mosta odrinjenim drevakom, ni  A
razgledalo po jezeru, so že v troje, vsak s      svojim      veslom, pognali z vsem opremljen drevak od obširnega  A
stisnil sestro za roko. Z drugo pa je namignil      svojim      sinovom, naj mrliča odneso v drevak. Volk in  A
zardela. Saj še skoraj nikoli ni govorila s      svojim      gospodarjem.Vsaj odkar je odrasla ne.   A
zamišljenim obrazom je Ostrorogi Jelen pristal pod      svojim      koliščem.Na pristajnem mostu je srečal svojega  A
času in na pravo stran ogniti. Zadovoljen s      svojim      dosedanjim delom, je sedel na močni zadnji nogi  A
bruno na gospodarja. V njem sta sedela vsak s      svojim      veslom v roki Ponirek in Brlez. Bila sta razigrane  A
čimdalje bolj pogosto, da bi združil in podvrgel      svojim      ukazom vse rodove na Velikem jezeru.Kdor bi  A
Bila je Košata Jelka. Pogovarjala se je s      svojim      možem, z Urnim Sulcem. »Prav bi bilo,« je pritrdil  A
veselje. Ostrorogi Jelen je pa molče sedel za      svojim      ognjiščem in razmišljal o sebi in Lisjaku in  A
stala na vrhu pristajnega mosta in gledala za      svojim      možem.Pa ni vedela, ali naj bo ponosna na Ostrorogeg  A
jih kasneje sekire in kopače niso zmogle, so s      svojim      smradom po oglju odganjali divjad, da ni gazila  A
Prav takrat, ko sta pod Brdom pristajala vsak s      svojim      drevakom Brest in Ris, je sredi dopoldneva doma  A
Ostrorogi in Ris sta se prepeljala vsak s      svojim      drevakom čez Savinjo, kjer so se utrujeni možje  A
skakali v drevake in z veselimi vriski hiteli      svojim      očetom in starejšim bratom naproti. »Pssst,  A
Ostrorogi je sedaj tudi sam prijel za veslo, pa je s      svojim      drevakom namenoma zaostal. In je spregovoril  A
razglednega bresta spodnja veja, ki jo je bil pred      svojim      izdajstvom Presukani zažagal.Zato se ne bodo  A
da ne vozijo psov s sabo. Ti bi ga izdali s      svojim      laježem. Srnjak je hotel biti to noč sam s svojimi  A
vzhodnjake. Šinil je za njimi kakor ščuka za      svojim      plenom. Takrat, ko se je sonce povzpelo na svoj  A
v življenje, ne bom nikdar nehala zabičevati      svojim      sinovom, naj se mu uklonijo, ko odra stejo,  A
vzhodnjakov, povedal, da je Medeja na begu pred      svojim      očetom ubila lastnega bratca, ga razsekala in  A
dvakrat na ladji Argo. Usmrajenec! Sam nima      svojim      ljudem dati kaj jesti, pa živež oddaja tujcem  A
Drave ni bilo ne duha ne sluha. Poneso jih      svojim      mladim ženam, da si napravijo iz njih ogrlice  A
Zavedel se je, kako majhen je v primeri s      svojim      očetom, Ostrorogim Jelenom.Nikdar ga ne doseže  A
rudarji in kovači so se prvi dvignili. Z vsem      svojim      orodjem in z vsem blagom, ki mu ga je oddelil  A
Kalino in . / . / stran 282 . / za prenekaterim      svojim      otrokom, vnukom in pravnukom in tudi že njihovimi  A
brez brade in tak, kakor si zdaj, kmet, pokažeš      svojim      ljudem?« »V, naglosti nisem mogel drugače, sicer  A
obema nogama in podere tudi podolgasti stol s      svojim      orodjem in s svetilnico, tako da je bilo naenkrat  A
mišljenje na Kolovcu, ko je prišel Blaž Mozol s      svojim      poročilom tjakaj.Bilo je to poročilo precej  A
gorenjskega kmeta in si je le s svojimi študijami in      svojim      talentom tako visoko pomogel ‒ tem bolj je po  A
braniti se ga. Poleg Francozov pak si je s tem      svojim      mišljenjem dr. Burger brdski še enega prijatelja  A
Poljak nadaljevati, ustavi ga, rekoč z vsem      svojim      prijaznim mirom: »Dajte mi le nekoliko besedi  A
Janjec je bil pečen in Kozobrin počel ga je s      svojim      širokim nožem razkosavati. Vsak si je vzel velik  A
gospoda Nandeta bolj zanimala nego Francozi s      svojim      papirnatim denarjem, akoravno je med temi Francozi  A
julija zvečer pridejo francoske ordonance s      svojim      denarjem v Št.Ožbolt, da tam prenočé.«   A
naravnost domov, nego čez Kamnik. Hotel je s      svojim      prihodnjim tastom, sodnikom Gavričem, govo riti  A
je ustavil ono noč Obloški Tonček, prišedši s      svojim      jetnikom in s spremljevalci čez hrib. Vernazz  A
napiti žive, gorke krvi. Obrnil se je potem k      svojim      ljudem, ki so bolj radovedni nego osupnjeni  A
pripovedovanje. In tudi mlada njena snaha      svojim      ni mogla ubraniti. »Pozabite te spomine, ljuba  A
glasno govorjenje pred gradom. Bili so vojaki s      svojim      jetnikom. Poljak stopi ven v temno vežo in,  A
kakor je bil že prej naznanil Polonici, vpisal s      svojim      pravim imenom med francoske prostovoljce.Pa  A
je bilo vse; pač, sova se je včasi oglašala s      svojim      odurnim in nevabljivim ukanjem po gozdu in izpod  A
čas kratil, šel je včasi v gozd, dasi je bil s      svojim      ostarelim orožjem in brez vsake vaje hostnim  A
hipohondrijo bolan, je bil osoren in zadiren proti      svojim      farmanom, pa dober pridigar in skrben za čast  A
zvedel, kdo sta in od kod. A bil je neznan s      svojim      sosedom in meni nič tebi nič vprašati ga ni  A
rogovila! Gorje ti ga bodi!« vpije Neža in izgine s      svojim      koškom za cerkvijo. »Kaj bode neki sveti Vid  A
vedežne in uročne ženske, zaslužila je veliko s      svojim      prerokovanjem na kvarte.Tako je bila skoro dan  A
sprejemala in oddajala, postavim, če je kak vojak      svojim      ljudem na vsake kvatre pisal, kako se mu hudo  A
popolnoma vpisanega, kar je umetnik s stvarno roko      svojim      podobam vdihnil, namreč tistih, rekel bi, nevidljivih  A
premagati ni drugo leto ne, storil je skazo      svojim      starim in, ker je bil preboječ za vojaški stan  A
ničesar, zgrabi ga jeza, ob mizo udari in pravi s      svojim      najmočnejšim glasom: »Ženil se bodem, če se  A
vsi ene govorice udeleževali se, skušal je s      svojim      sosedom v razgovor priti, da bi ga natančneje  A
pristavi: »A bojim se, da se bodem vam zdel s      svojim      vprašanjem po tem, kar vas zdaj poznam, da ste  A
Matildo kaka dva koraka pred njim stopal, s      svojim      dobrim zgledom opomniti. »Bali ste se tedaj  A
in premišlja: »Moj bog! Ali sem morda jaz s      svojim      obnašanjem proti njemu sama zbujala to čut?  A
hoče za njo, zastonj podi: všš! ‒ in maha s      svojim      prtom.Vežna vrata mora zapreti pred »spakom  A
meni stanuje, naj še ta dva meseca, kar je pred      svojim      koncem, saj potem pojde proč in iz mesta.   A
njemu. On pak tudi ni bil zadovoljen sam s      svojim      obnašanjem, kakor brž je nekoliko hladnejši  A
neprijetni čut, ki ga imamo, kadar v spominu sami s      svojim      vedenjem nismo zadovoljni.Neprijetno mu je bilo  A
Grahovec je bil dolg, močnopleč mož, ki je kljub      svojim      osemdesetim letom še skoro tako pokonci hodil  A
je bilo, ko je bil Grahovec, počasen mož, s      svojim      tesanjem in zbijanjem gotov in je ravno iz oblanja  A
se sme in more k vam, in zato sem prišel pred      svojim      odhodom zahvaljevat se vam za skrb in potrpljivo  A
morala nekaj takega slišati, ker pripovedovala je      svojim      prašičem, da jih ne bode več dolgo pitala, ker  A
bil krčmar prepošten in prevesten, da bi bil s      svojim      pisanjem sebi in drugim zmešnjavo napravljal  A
vpije Martinek. »Pa zakaj?« vpraša Miha s      svojim      zoprnim glasom. »Zato, ker smo tukaj sami pošteni  A
stari gospod, ki je bil v te kraje prišel s      svojim      še čisto mladim sinom, bil je kaj čuden mož  A
mahne jo proti njim in se že od daleč oglasi s      svojim      hreščečim glasom, pevaje znano pesem: Na mrzlem  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA