nova beseda iz Slovenije
Kar pripiši. Odhaja. Sirk, | stokrat | ti Bog plačaj!Lovrihač, tebe naj bo pa sram | A |
Tona. Bodiva prijatelja. Verjemi, da sto in | stokrat | mislim nate.Ko bi bil jaz tedaj to vedel, kar | A |
smrad ... kaj ne uganeš drugačnega obraza? - O ti | stokrat | prokleto življenje!Tako se človek zarije po | A |
Cula je povezana! S to besedo si zoper sebe | stokrat | podpisal! JERMAN: Tisti, ki se je oglasil | A |
Ne! Ha, še enkrat, še | stokrat | bi ga ubil ‒ zanjo! O Tugomer, kje je tvoj razum | A |
Vedno avšaš take norije. Že | stokrat | sem pozabila vsega.(K drugim.) | A |
z vami vred tukaj prisézam: Umrjem vam rajši | stokrat, | Ko énkrat še iti na tlako, Le énkrat h gospôdi | A |
sam si moj tovariš, duh misleči, in jaz sem | stokrat | srečnejši s teboj, kot bil sem nekoč v druščini | A |
dotoke vodne zagradili, naskočili mestno zidje | stokrat. | Divni Alah, milosten nam bodi!« | A |
učenih bukev morje, pretehtaj slavnih mož izreke | stokrat, | prirodo tajno môtri dan za dnem ‒ pred tabo | A |
prozaičnost, sama materija; vrnil se v dušo: »Oj | stokrat | prevarjena duša, povej mi, zakaj si ustvarjena | A |
pred vami zvija... Oče naš, ki si v nebesih... | stokrat | ti povrni, romar, novčič oglodani... Vrag te vzemi | A |
stran 21 . / se morajo ukloniti, pasti! A | stokrat | huje od plazov se Jefte s četo zadrvi na vrste | A |
ust preljube, saj je davno pozabila, kar je | stokrat | govorila! O pozabi gladke poti, kjer sem hodil | A |
skriva, ladja dalje plava. Duša ljubezniva, bodi | stokrat | zdrava! Donava mogočna nosi ladjo mojo, moje | A |
strmijo vanj negibne, ko okamenele. »Napišite | stokrat! | « je tedaj zaklical očem. In še: »Napišite tisočkrat | A |
začel spuščati po stopnicah, ki jih je prehodil | stokrat | in stokrat, a se mu je zdelo, da prvič odkriva | A |
po stopnicah, ki jih je prehodil stokrat in | stokrat, | a se mu je zdelo, da prvič odkriva mogočna stopnišča | A |
O ne, ni mogoče! | Stokrat | ne!Silvestra si je izbrala tebe, ki si lep in | A |
že ne bodo ugnali v kozji rog, pa naj mi še | stokrat | pišejo, da bodo prišli z bobnom!Kar prinesejo | A |
domuje v Dominovem robu, saj se je vendar že | stokrat | pridušil, da ji bo potegnil kožo čez glavo, | A |
polagali v košare in berače. - Zdaj bomo imeli | stokrat | več kruha kakor Tasić - je škodoželjno rekla | A |
ugovarjal Testen. - Vojak sem in moja služba je | stokrat | težja od tvoje.Ti kuhaš, se pravi, da imajo | A |
tisti poslednji, najsilnejši žar - je bil Gino | stokrat | jasnejši, kakor je bil v gostobesednem tetinem | A |
Tisočkrat in tisočkrat je zamahnil s krampom, | stokrat | in stokrat je z žuljavo, premrlo roko potegnil | A |
tisočkrat je zamahnil s krampom, stokrat in | stokrat | je z žuljavo, premrlo roko potegnil po vročem | A |
kako bi sejal, sadil - vse bi bilo urejeno še | stokrat | lepše, kakor piše v ‘Umnem kmetovalcu’...Ljudje | A |
kakor je v svojem življenju zamrmral že sto in | stokrat. | Z obema rokama je tesno objel trebuh, se obrnil | A |
nedolžne krščanske otroke na kol natika. Je bil | stokrat | potolčen pa ne odneha.Puntarske kmete na smrt | A |
pod zglavje. Ne bojo me še enkrat, pa naj so | stokrat | udje bratovščine. - | A |
sam tak hip zmetati v ječe še desetkrat, ne, | stokrat | tolikoljudi kot so jih, ali ni vredno največjega | A |
kopnem, tako daleč je ta pokrajina, desetkrat, | stokrat | dlje od Kelmorajna.In tiste zvezde gledajo zdaj | A |
za to dejanje: do smrti ni smel zaužiti mesa, | stokrat | na dan je moral zmoliti očenaš, nikoli več se | A |
Veš, samo tako sem mogel živeti brez tebe. | Stokrat | sem ti poskusil pisati, a nisem upal.Zdaj pa | A |
čeladami in plinskimi maskami odpravili na že | stokrat | prehojeno pot, veseli, da se po dolgem času | A |
ukazov, ki le povzročijo zmedo. Zato jih je | stokrat | vprašal, ali ukaz povsem razumejo, poznajo svoje | A |
nekajkrat ustrelil; kot rokodelec, ki dela nekaj že | stokrat | prej napravljenega in je lahko z mislimi odsoten | A |
prijazno, razumevajoče, jim ponudil pijačo... | Stokrat | prekleta armada, ki jih je prisilila početi | A |
dali duška. Pripovedovali so si stare šale, že | stokrat | prežvečene vojaške anekdote in se vseeno smejali | A |
vremenu. Še jaz sem moral paziti, ki sem že sto in | stokrat | hodil to pot. Sneg vse zamete. | A |
mu pa dala besedo? Ampak tak, kakršen je, je | stokrat | boljši od Gašperja.Saj tudi tebe ni sama dobrota | A |
vendar njegov sorodnik, trikrat toliko star, | stokrat | toliko skušen, in kako je delal zanj!»Ti smrkavec | A |
ampak da bi se mi kdo vrhu tega še rogal, ne in | stokrat | ne, in če pride stotisoč policijskih zaupnikov | A |
za ženo, za družico svojega življenja? Ali ni | stokrat | boljša Gričarjeva, tako pohlevna in modra?‒ | A |
prijel za roke, »ne teži srca sebi in meni. | Stokrat | mi je pretila večja nevarnost kakor zdaj, a | A |
»Ti se le šališ! | Stokrat | rajši sem doma nego v jesenovškem kloštru.Da | A |
pokažete ljubezen do domovine in vladarja. Že | stokrat | je govoril komandant slične besede.Vedno je | A |
/ . / stran 12 . / lele. Baba Hotile mi je | stokrat | privoščila, da bi mi vzeli glavo ‒ zdaj pa mi | A |
je ponavljal. Prekleta, prekleta, prekleta, | stokrat | prekleta baba Hotile in njena nora pamet in | A |
nikoli v glavo! Prekleta, prekleta, prekleta, | stokrat | prekleta baba Hotile in njena nora pamet in | A |
jim je rekel še zmeraj smeje se in blago. | Stokrat | sem vam že rekel, da vas nisem prišel prosit | A |
in se je spet dolgo praskal. Pa sem ti že | stokrat | rekel, da ne imej posla s Cigani!Rajši z norci | A |
omožiti, je našteval na prste. Vse to sem si | stokrat | glasno in stokrat potihem rekel ‒ Bog mi je | A |
na prste. Vse to sem si stokrat glasno in | stokrat | potihem rekel ‒ Bog mi je priča, da sem tako | A |
nori Srbi pač niso imeli pojma, da je vredna | stokrat | več od vsega njegovega denarja. Da! | A |
kokošmi, ko pa so jim ljudje iz vasi prinašali | stokrat | bolj tolsto mito?In kaj bi navsezadnje z našim | A |
Ja, se je naposled le zganila. Že | stokrat | sem se namenila, da bi tako res storila.A | A |
hlačah, je tožil. Prekleta banda kurbirska, | stokrat | prekleta svojat hohštaplerska, golazen zlikana | A |
barvo in temperaturo, poizkušali čutljivo že | stokrat | preizkušeno notrino, iznašli zmeraj kako hvalo | A |
sam nejeverni Reberník to stvar bil rad vedel | stokrat | bolje nego vsi ostali Tožbánjci. Ogrozni, trdovratni | A |
Živila so zdrava, dobra, tečna, na to lahko | stokrat | prisežem in sem tudi že prisegel, da bom vestno | A |
tovariša, čeprav nižjega po činu. Pes je, in naj bo | stokrat | načelnik.Uradniški stan more v teh težkih časih | A |
siti. Bog nam nagmeraj ne samo deset ‒ ampak | stokrat. | Amen.« Potem se je z rokama uprla v mizo in | A |
snov in drage volje zopet povedala, kar je že | stokrat | in stokrat pravila, vsakikrat z istimi besedami | A |
drage volje zopet povedala, kar je že stokrat in | stokrat | pravila, vsakikrat z istimi besedami: »Ja!‒ | A |
kakor so rekli, da bodo tebe? Ne boš, pa če si | stokrat | moja sestra.« »Nanča, bolj se delaš hudobno | A |
prisežejo, kateri so me videli, da sem vzela. Jaz | stokrat | prisežem, da nisem.Te sramote ne maram, da jim | A |
pijani, je dejal Pero, pijani do nezavesti! | Stokrat | bolje da bi bilo za narod! To so tehtne besede | A |
»Vidiš, Ančka, takale je naša Špela. | Stokrat | ji povej, naj pobriše po jedi. Nak.Stokrat ti | A |
Stokrat ji povej, naj pobriše po jedi. Nak. | Stokrat | ti pozabi, in ko ve, da me te čerge po mizi | A |
ko se snideva, ljuba Ančka. Vsak dan mislim | stokrat | na tisto uro, ko ti podam spet roko. Sedaj sem | A |
začela delati iz papirja drobno rezanico. Sto in | stokrat | je tekla s šopom te papirnate rezanice v gobčku | A |
v veži do praga, se je spotaknila in padla. | Stokrat | in stokrat je šla bosa čez prag, prvi čevlji | A |
praga, se je spotaknila in padla. Stokrat in | stokrat | je šla bosa čez prag, prvi čevlji pa so jo vrgli | A |
»Ali si se Primožu zahvalil?« » | Stokrat | boglonej sem mu rekel.« »Prav. | A |
»Premagal si me,« je jecljal. »Še | stokrat | zahvala, da si mi tako trdno zvezal glavo.Ne | A |
»Ne dam. Tako bi se ti zvrtelo, da se | stokrat | prekucneš čez te skale.« »Čeprav! | A |
poslovila. Jošt je klical za njima: »Bog vama | stokrat | povrni!Doma vama bom zamudo poplačal.« | A |
da je imel priliko govoriti vnovič isto in | stokrat | ponovljeno: »Ali ti tudi?Pozdravljen, kamerat | A |
kapljo mleka in za ta drobec kruha, bi ti bilo | stokrat | žal, da nisi ostal na fronti. Revež ne dobi | A |
jecljal in vzdihoval: Irena, Irena? Ne enkrat, | stokrat! | Misliš, da take sanje kanejo v glavo mlademu | A |
Azbad je čakal dolge ure. Sto in | stokrat | je preštel okna in iskal luči, ki bi mu oznanila | A |
svete Sofije. Sto nadzornikov je zaklicalo | stokrat | sto zidarjem. Visoko na predrznem zidu se je | A |
pa žalost zadrgnila grlo. Ves dan te ni bilo; | stokrat | sem vprašal Numido po tebi, na bogove, stokrat | A |
stokrat sem vprašal Numido po tebi, na bogove, | stokrat, | mordá še večkrat.In tebe ni bilo od nikoder | A |
so bili svobodni gostje pri vsaki družbi. | Stokrat | so s silnim pretiravanjem ponavljali o grozotah | A |
Vem pa, da za igračo tvoje srce ni. In če | stokrat | tajiš, utajila ne boš, da si že vznemirjena | A |
je ne bega pravda. Smrekar si bo brez dvoma | stokrat | premislil, preden bi se drznil zapletati njo | A |
Andrec se je veselo zasmejal. »Zahvaljen Bog, | stokrat | zahvaljen, in Smrekar z njim vred, če ima kaj | A |
Ti še ne veš, da si zaznamovan! Če bi ti Bog | stokrat | odpustil, ti nič ne pomaga, ker ti ljudje ne | A |
»Ne! Ne in | stokrat | ne!Si slep ali kaj ti je, da ne vidiš, da ne | A |
zares, ker se je ta prizor odvrtel že najmanj | stokrat, | in vselej do pičice enako. "Doma se ne naješ | A |
naivna, kakor sem se najbrž vedno zdela tebi.« » | Stokrat | sem ti že rekel, da te imam rad.Kaj bi še rada | A |
prišel do njih, in razen tega je na tej trdi, | stokrat | preteptani vaški cesti toliko posušenega govna | A |
jaz, Simon Gradnik, hlapec dninarske svojati. | Stokrat | rajši berač!« Miklausin je pobledel | A |
očmi - in nekoliko razburjeno vzkliknil: » | Stokrat | vam hvala za vaše dobre besede!Za vašo skrb | A |
kakor da se bojita odpreti usta. Dijaki so mi | stokrat | bolj všeč ...Kako prijetno je bilo sinoči ...« | A |
stoječo vrsto z velikim navdušenjem ponavljal že | stokrat | premlatene modrosti o vojaških dolžnostih in | A |
ni imela zares rada, kakor je rekla enkrat in | stokrat, | da me ima?Kaj mi ni obetala pred samim Bogom | A |
mi je vračalo moje lice in moje srce, oboje | stokrat | razsvetljeno od tvoje ljubezni.Oprosti mi, da | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |