»Kamor hočete!« je vpil Ponižen ves iz sebe, »kamor hočete! Pravične kazni se nič ne bojim; ampak da bi se mi kdo vrhu tega še rogal, ne in stokrat ne, in če pride stotisoč policijskih zaupnikov nadme.« Ljudje so obstajali in poslušali; tudi Ponižnovo soprogo, ki je doma s težkim srcem čakala moža, je priklical znani glas.