nova beseda iz Slovenije
slišal nisem podobnega še v svojem življenju ne. | Sprva | se mi je zdelo, da tolče nekdó po skrinji, | A |
šumelo in takljalo se; zmerom naprej za šumom! | Sprva | me je vodila sama radovednost, ali polagoma | A |
toliko, kolikor ne prej v vsem svojem življenju. | Sprva | si Malki niti povedati ni upal, kaj ga morí | A |
visela koža, kakor sivo, nagubano platno. | Sprva | so govorili glasno in veselo, o vsakdanjih stvaréh | A |
ustnico in košatimi obrvmi. Moj drug se ga je | sprva | ženiral; oziral se je nanj in za vsako prepovedano | A |
pri mizi in ne na skrinji, kar se je babici | sprva | silno zamerilo. Mati Markova je bila že petnajst | A |
in se ni zmenil več za njo. Krošnja je hotela | sprva | s kljubovalno molčečnostjo pokarati to grdo | A |
Kupila, kupila! In nevesta je | sprva | jokala, potem je molčala.In potem je začela | A |
veseljak, in ona je bila žalostna. In ker je | sprva | dan za dnem krošnja podpihovala nežno srce in | A |
vpričo njega najbolj preganja dekletce. Nehote je | sprva | nekako sovražil Anžeta.Ali kmalu je to sodbo | A |
hotela sedaj iti za vedno na Peč, tedaj Anica | sprva | ni vedela, kaj naj odgovori.Nehote se je ozrla | A |
Katra je vzela obleko in vršala na dvorišče. | Sprva | je steknila Nežo, in ta ji je pritrdila.Potem | A |
je pritrdila. Potem je srečala Šimna, ki se | sprva | ko dober politik ni hotel odločiti ne za eno | A |
okolu cerkve. Ko je stopila na grobove, ni | sprva | opazila nikogar.Potem pa je zagledala čez nizek | A |
nevarnosti ali ne. Tomaž, ki se je bil naspal, | sprva | ni vedel, kaj bi počel in je gledal skozi okno | A |
tolažila, da to ne bo nič hudega, da pa se je | sprva | tako prestrašila, da ni od daleč ni mislila | A |
začela Neža pometati, tega papirja ni bil opazil. | Sprva | je motril Luka novost dokaj malomarno, čim dalje | A |
Obstala je in poslušala. | Sprva | je slišala samo šum viharja v gozdu in utripanje | A |
je je polastila. Segla si je v nedra, in ker | sprva | ni takoj otipala bankovca, jo je prevzel velik | A |
Jurijevo lice pa se je še bolj stemnilo. Anica | sprva | ni ve dela, kaj naj stori.Jok ji je silil v | A |
Anže vendarle ni bil tako požrešen, kakor je | sprva | Jerica mislila.Pozneje se je večkrat domislila | A |
»Kam, kam, kam?« je grozno donelo po sobi, | sprva | silno, potem vse tiše in tiše; za malo trenutkov | A |
Aničino sobo Luko in se zelo prestrašila, ker ga | sprva | ni spoznala.Ko pa ga je prepoznala, je rekla | A |
prebledela. Skrb za Jurčka jo je prevzela tako, da | sprva | ni vedela, kaj storiti.Že je videla otroka mrtvega | A |
zglasili z lesom prve dni pri Pušarju, tako, da | sprva | niti lesu ne bi bilo treba.Kmetje so les sami | A |
čutila, videča kako dete gori, in da ima koze, | sprva | nikakega vznemirjenja več.Vtelesila se ji je | A |
»Saj pojde v nebesa!« Tedaj je Anica | sprva | vztrepetala.Toda samo za hip. | A |
Pojasnila mu je svojo zadevo pri odvetniku. | Sprva | mu je lice veselo sinilo, potem pa je poslušal | A |
Marjanica ji je prenesla domačega žganja. | Sprva | se je ustavilo Anici, vendar je nalila v drugo | A |
S to uro je imela Marjanica mnogo križev. | Sprva | je šla dobro, potem je zastajala, v naslednjih | A |
Vrata so bila zaprta. Šel je trkat, | sprva | boječe, vljudno.Nato je pokašljeval. | A |
tresla grofu spodnja ustnica. Krivica, ki jo je | sprva | le bolj slutil, mu je stala po uradnikovem opisu | A |
iz mene zdravega v nesrečno umirajoče telo. | Sprva, | ko me je mlada kri blodila, sem se mogel za | A |
vdano in vsakdanje oglar in nato pripoveduje, da | sprva, | dokler je bilá še boljša, bolnica ni marala | A |
Odročno mu je. | Sprva | mora iz trga nizko dol na breg k cerkvi in nato | A |
pa je kakor pozabil. Noč, ki se je zazdela | sprva | vikarju trda kot zid, se je nekam razmaknila | A |
usodnega večera s Toninom pri njem. Tonin ga je | sprva | trdo prijemal in zmerjal.Pozneje sta se moža | A |
Čudne vesti so se širile o njem. | Sprva | da je bil hlapec v samostanu na Sveti gori in | A |
vino domači gospod Jakob Anton, so se postavili | sprva | Karnelu po robu, češ naj plača Coronini davek | A |
pridružili še domačini, Kanalci, ki so gledali | sprva | od daleč.Nekdo med njimi je potrkal mlademu | A |
Množica je stala. | Sprva | se ni upal nihče vstopiti.Obhajal jih je skrivnosten | A |
jih ne bo. Tako so sklenili v Gorici, kjer so | sprva | prosili zanje, pa se potem stroškov zbali.« | A |
Višavo. Počasi jo je zapuščal dolgčas, ki jo je | sprva | moril s spomini na mesto. Ljubil sem jo, sin | A |
vzdihne Bogomir, sedeč na svojem konju. Le-ta se | sprva | niti premakniti ni hotel.Brskal je z nogami | A |
slučajno, ni bilo kaj početi, pa sem poizkusil, | sprva | malce okorno, potem me pa Minka, moja ženka | A |
njimi.« . / . / stran 133 . / Velikani so ga | sprva | tiho gledali, potlej so začeli renčati, da je | A |
je opazil Majnhalmovo zamaknjenost, ki mu je | sprva | bila všeč, češ, glejte, tako lepa je moja nevesta | A |
dvignili veslo in se z njim pehali v vodo. | Sprva | so se vsi držali prav dobro, naperjeno veslo | A |
ali jo daš Hotimiru?« . / . / stran 235 . / | Sprva | ni vedel, kaj bi rekel, tako se je ustrašil | A |
besedi pravil vsebino vse dolge pesmi. Urh se je | sprva | podsmešno smehljal, potlej pa že krohotal. | A |
Urhov sèl in mu izročil tisto hudo pisanje. | Sprva | je od presenečenja otrpnil, potlej pa od jeze | A |
tega sklepa prišel le po hudih duševnih bojih. | Sprva | sem se res plašil lastnih misli, zdaj vem, da | A |
bi se Tone priženil na moj dom,« je pravil. » | Sprva | je le režal vame, počasi se je unesel, češ da | A |
seboj res domačega človeka. Sam ni vedel zakaj: | sprva | ga je poslušal čisto mirno. »Ali graščak | A |
še do drugih domačij. Polona in gosta so se | sprva | molče gledali. »Jurko je graščanu dobro | A |
bil prehud, prepira je bilo konec. »Menihi so | sprva | mislili, da bi zasadili trsja; pa so se premislili | A |
da bi ji pot bila prijetnejša. Pa možaki so | sprva | bili pusti in zaspani, le konji so zdravo in | A |
strašan velikan s srednje dolgo soro v rokah. | Sprva | so se ustrašili, a ko so spoznali gospoda Ambroža | A |
zakonski mož!«je véšča prhala za njo. Maruša je | sprva | sklenila, da bo molčala in opazovala; kdo vé | A |
pogledala s tistimi velikimi, bolšjerjavimi očmi, da | sprva | ni vedel, kaj bi odvrnil. »Po kaj bi v tako | A |
ji je krčevito drhtelo, iz ust so ji hropele | sprva | tihe, nerazločne, potlej pa glasne, zategovane | A |
na uho nekaj dopovedovati. Mladi tlačan je | sprva | neodločno mencal, naposled mu pa moško segel | A |
jo je objestno storila tujemu tlačanu, jo je | sprva | potrl, potlej pa razkačil, da je še bolj nerodno | A |
strani. . / . / stran 287 . / Uporniki so se | sprva | moško branili, vendar s cepmi in čekanom niso | A |
vidva pripravita!« »Glejte, pater Angelik bo | sprva | menda hodil le po svatbah!« se je smehljal tudi | A |
vseh štirih zlezla k špranji v zadnji steni. | Sprva | ni drugega razločila, kakor da se nekaj premika | A |
Povesil in odložil je pripravljeno orožje. | Sprva | ni vedel kaj reči.Lastnim očem ni mogel verjeti | A |
»O!« se je začudila Kodrolaska. »Jaz sem pa | sprva | mislila, da si Sivi Volk.« »Hooo!« se je zasmejal | A |
volkovi. Za veliko kočo in za ljudi v njej se | sprva | volkovi niso niti zmenili. So bili koj zavohali | A |
stran 260 . / SINJEOKINA POT Udarni Jalan je | sprva | nameraval kar koj odpeljati Sinjeoko v Dolgo | A |
Navihanec. Ostrorogemu Jelenu zvesti mladec se | sprva | za ustreljenega velikega ptiča niti zmenil ni | A |
Turovci, dokler živi Košata Jelka.« Lisjak, ki je | sprva | mislil, da bo lahko kar koj omenil Zorno Kalino | A |
prisojah so rumenele trobentice. V grmovju je | sprva | bledordečkasti pljučnik že postajal modrikast | A |
. / . / stran 148 . / Presukani Lisjak je | sprva | zdaleč poslušal naglo brenkanje in zateglo petje | A |
Kalino vzamem s sabo na potovanje.« Jelen se je | sprva | te misli kaj razveselil.Pa se mu je koj pomračil | A |
sta tudi dvojčici sedli in se lotili dela. | Sprva | sta oblikovali samo majhne in nizke skodelice | A |
štropotnile prve debele kaplje, da Ostrorogi | sprva | ni vedel, ali pada toča ali dež.Šele ko se je | A |
nazval. Ostrorogega Jelena so zmotile misli, da | sprva | ni vedel kaj reči.Ko pa je odprl usta, da bi | A |
sabo svoje sinove, Volka, Medveda in Orla. | Sprva | jih je mrko pogledal.Pa se mu je koj razjasnil | A |
razvnet pogovor nedoraslih mladcev: »Sem mislil | sprva, | da so priveslale z ladjo skoraj same golobrade | A |
Čez čas se je Oprezni spet predramil. | Sprva | ni vedel, kje je.Pa se je brž ovedel, da je | A |
jutranji in na večerni, na mrzli in na gorki. | Sprva | se ogenj ni hotel nič kaj prijeti.Gost dim se | A |
in močan. Ko mu je eden hlapcev, težak hlod, | sprva | nekaj nedostojno ugovarjal, vrgel ga je z lastno | A |
glasno zažvenketal. Voznik in krčmarica sta ga | sprva | osupnjeno pogledavala; naposled reče Jera s | A |
vprašati, preden je odgovorila. To je bilo pa le | sprva. | Pozneje namreč, poleti, ko je deklica bila | A |
se je tako prijazno, obenem koketno, da Koren | sprva | ni vedel odgovora.Sedel je poleg nje ‒ kajti | A |
mošusov duh, ki je koncipista tako mamil, da je | sprva | skoraj pozabil, čemu je prišel semkaj. Elza | A |
koncu mize pa so se naselili drugi gostje. | Sprva | je vladala nekoliko minut ona sitna tišina, | A |
nocoj v svojem živem razgovoru. Ta se je sukal | sprva | okrog razlike običajev in razmer pri nas in | A |
lepe nove bankovce je bil dobil, tako da je bil | sprva | še gledal, so li pravi ali ne, a bili so dobri | A |
sedaj je stal nasproti staremu sovražniku Molku. | Sprva | je bil tako osupel, da ni mogel ziniti besede | A |
in sedaj malo trje pritegne z vajeti, jela je | sprva | cepetati z vsemi štirimi in potem se vzpenjati | A |
Molkovih in sta slovesno snubila Mano. Molek je | sprva | gledal srdito kakor maček, ki se je ujel v dihurjevo | A |
pa so ji tekle bridke solze. Molek je stal | sprva | nem poleg nje; a pri tem šepetu je dvignil krčevito | A |
steno gledal. Mraz ga je jel izpreletavati, | sprva | polagoma, potem vedno silneje, da se je postelja | A |
kakor ga je imenovala grofica Veronika, je | sprva | prav osupnjeno poslušal nepričakovani odgovor | A |
posekalo se bo in vrglo na ogenj.« Marko je | sprva | mislil le na svoje orglice, katere je vestno | A |
slame, na katerem je spal, in začel orglati, | sprva | potihoma, potem pa vedno bolj pogumno in glasno | A |
Ta želja se mu spolnjuje. | Sprva | plava proti zapadu tako urno, da ne vidi zemlje | A |
preprečiti nevestino plezanje na Triglav. | Sprva | je bilo dogovorjeno, da gre samo ženin na gore | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |