»Ti že,« mu gre osorno beseda, »kako pa jaz, ki sem brbljav in star, pa ta otrok tu, ki nimam pri roci močnejšega, da bi mi cerkvenil.«
Da bo oba nesel, odgovori vdano in vsakdanje oglar in nato pripoveduje, da sprva, dokler je bilá še boljša, bolnica ni marala, da bi šel, potem da je zjutraj kar sam od sebe šel na pot.