Zdaj je hitel zvoniti, potem pa je kakor pozabil. Noč, ki se je zazdela sprva vikarju trda kot zid, se je nekam razmaknila, razredčila se v nekak težèk, kar dušeč somrak. Ta mrakota v megli in oblakih, ki jih je bila južna skuhala iz talne zemlje in snegov, je hujše slepila kakor noč.