spanje (101-200)

telesnih naporih in duševnih pretresih. Takšno	spanje	je slabše kot nobeno, zato se je med mučnim	A
Lovrek in Polonica sta spala globoko in trdno	spanje	otroštva, toda bolj ko se je sonce vzpenjalo	A
notranjega sodnika, ki mu je v nočeh kradel	spanje	in mu trapil srce s pekočimi očitki, čisto gotovo	A
je zjutraj nemilo pretrgalo njegovo globoko	spanje.	Zmeden se je skobacal iz sena in sledil zadirčnemu	A
drčah spuščali v dolino. Nehalo se je prijetno	spanje	v senu, a nihče ni povedal prezebajočemu dečku	A
potrtim srcem se je Lovrek vrnil na Gradišče in	spanje	prve noči ni bilo najboljše.Toliko veselejše	A
molka, ki je tolikim njegovim nočem odvzela	spanje,	tolikim uram mladostno vedrost...Zdaj ji je moral	A
Po molitvi ni več veliko premišljeval, v leno	spanje	so se pogrezale misli in so se naposled resnično	A
sonce še ni seglo vanjo. Spala je tisto najlepše	spanje,	ko se srce že s sladko radostjo zaveda jutra	A
Prej je bilo poslopje mrtvo, spalo je temno	spanje	razbojnika; niti krik ga ni vzdramil, spalo	A
položnem klancu, mimo koč, ki so spale gluho	spanje	brez sanj.V temi je ležala vas, nepremično,	A
lepote svojega srca, Ivan Grohar, ti spiš dolgo	spanje.	Dal bi skrinjo cekinov, da bi ti mogel reči	A
glas gospoda Nandeta samega. On, ki mu je bilo	spanje	vsega življenja pomen in cilj, je bral v postelji	A
moji tovariši; vsi so še spali trdno jutranje	spanje;	lica vroča, puhteča, usta napol odprta.Starejši	A
mislil na posteljo, na počitek, na trdno, dolgo	spanje	brez hudih sanj. Okna so bila še svetla,	A
usmiljen, takoj mu je zatisnil oči in mu je dodelil	spanje	brez hudih sanj. III	A
gospoda Valentina odprta raka, kjer so spali večno	spanje	mnogi imenitniki in zaslužni rodoljubi.Poljanec	A
marsikatero uro, da bi zatisnil oči za dolgo	spanje	brez sanj; in iztaknil bi si jih brez strahu	A
ramo, misli so se ji zmedle in zaspala je težko	spanje	brez sanj. ČETRTO POGLAVJE	A
mostom ... Bog z njimi, tudi jaz bom spal ... dolgo	spanje!	“ Nenadoma se je čudno nasmehnil, kakor otrok	A
tudi lasje so črni in temne oči spe zamolklo	spanje	v globokih sencah ter sanjajo morda časih o	A
rodila to noč in to uro. Bog vama dodeli sladko	spanje,	pa naj ga dodeli do poslednjega jutra; povodnji	A
ker ni bilo ključa. Nato je zaspala mirno	spanje;	ni se pokrižala in ni molila tisti večer.	A
179 . / utrujenost in žalost v očeh, nemirno	spanje	... to so menice, so obresti.Nazadnje ga zadušé	A
živi po teh krajih. Zdaj spé trdno jutranje	spanje,	sanje so že utihnile.Ustvarjeni so vsi kakor	A
Prejokal sem vso noč! Kako bi mogel misliti na	spanje,	ko mi je ležal na srcu greh kakor kamen?...“	A
šepetanjem, z ljubeznivim svojim božanjem zamamijo v	spanje.	Takrat je siloma razmaknil tišino, jo sunkoma	A
Tako mi je bilo, kakor da sem spal dolgo	spanje	brez sanj; leto morda, pol življenja.Kar je	A
in zdi se mi, da sem zaspal tudi sam, čudno	spanje	brez sanj in počitka; zakaj noč je bila, ko	A
in da je to greh. Spali sta mirno, lepo božje	spanje,	oči zatisnjene, ustnice malo odprte, lica vroča	A
zaškripala vrata - klanec je spal težko in zadehlo	spanje	pijanega berača, ki so ga bili pognali preko	A
presedel ves dan v krčmi, ponoči pa je spal globoko	spanje	pijanca in ni čutil mraza. * ”Izgubili	A
svoje srce, predno zaspé moje oči poslednje	spanje.	Dolgo je od tega.	A
vasi; mesto pa je skrito v somraku, spi trudno	spanje	in sope težko ...Zadaj je bil že gozd, voz je	A
srce ni kanila ne ena kaplja; spalo je leno	spanje,	prenasičeno je bilo sladkosti. Ona je slonela	A
Vsaj spanja jim dodeli, o Bog! Saj	spanje	je tvoja miloščina, ne pekova in ne cesarjeva	A
Mesto je spalo tisto zadnje, smrti podobno	spanje	pred jutrom.Noč je bila čudovita; vse široko	A
ustnice; župnik, ki je bil star in je imel lahko	spanje,	se je okrenil v postelji, zavzdihnil je in se	A
tisoč let? Boga mi, presedalo bi mi tako dolgo	spanje!	« Vojščak je molčal.	A
Kaj se je godilo, ko si spal svoje nečimrno	spanje,	zaklenjen v škatlico?Prilezi, poglej, artist	A
in tudi meni boš dodelil, dobrotnik, mirno	spanje!	“ Odvila je drobno glavo in je pokrižala zgrbljen	A
prsih, kakor obroč okoli čela; težko, trudno	spanje	je bilo podobno omotici. Rano, še pred zoro	A
bile razgaljene prsi... In zgrudil se je v težko	spanje	brez sanj. * Ob tistem času se je	A
roké in obraz in vse teló, da bi zaspala sladko	spanje	v njihovem težkem duhu.In jaz sem vstal in sem	A
je bil. ”Ni ne smrt, ne življenje, brezdušno	spanje	je, Hladnikovo spanje.“- V sobo je prišla za	A
ne življenje, brezdušno spanje je, Hladnikovo	spanje.	“- V sobo je prišla za hip Bertina mati, tiha	A
mislil še nadalje: ”Glej, pravica spi pravično	spanje,	zato ker je opravila svoje opravilo, kakor je	A
srca pozdravljena in blagoslovljena; sladko	spanje	vama Bog dodeli, meni pa krščansko smrt!“	A
Noč je bila vsa svetla in prazniška, dihala je	spanje	na oči, sanje v dušo.Od hriba do hriba je počivala	A
megle pod hribom. Pravičniki so spali trdno	spanje.	Rosa jim je bila že omočila lica, ali utrujenost	A
»Vzdihni in se kesaj, da si tako hitra za	spanje	in tako počasna za delo.« »Tako redko sem zbrana	A
Čemu bi te budila?	Spanje	ti dobro dé,« je odvrnila žena. »Tak	A
zapisano, zapomni si, Tonin. V pogubo ti bo	spanje.	« Tonin se je leno prevrgel.	A
hahlja Defacis; »maščeval sem se. Zato sem ob	spanje	prišel.Bom že povedal pozneje, kako.	A
Ta slučaj je tožen, ta slučaj kriči v nebo!	Spanje	mi jemlje v poznih nočeh, da imam takšne mašnike	A
nadaljuje: »Čuj in poslušaj! Tudi v tej noči nam	spanje	ni hotelo okrepiti udov.Vstali smo in vzdihovali	A
posteljo, objelo nas je takoj sladko in rahlo	spanje.	In nebeška svetloba nas je oblila, da smo ugledali	A
mogel spati; morila ga je starost. Ko ga obide	spanje,	prikaže se mu blaženi Anton od Kala v nebeški	A
bila proti meni obrnjena in mirno je sopla.	Spanje	pa ji je bilo prignalo nekaj vročine v glavo	A
hočete krščansko gibanje na našem Balkanu!« »	Spanje	je vsakomur zdravo in tudi vam, ekscelenca,	A
»Da, Vaše Veličestvo! In jemalo mi je	spanje	v marsikateri noči!« »In molčali bi	A
ljubila na svetu: tega mačka in pa dolgo zjutranje	spanje.	Tudi doktorju se hipoma raztopi srce, v rahlem	A
ti spiš, tedaj tarejo očeta tvojega skrbi, in	spanje	mu na trudne trepalnice sesti noče.Časih bi	A
navzdol v gomilo, v kateri spi vsa priroda smrtno	spanje.	Vidiš, tako snežno polje je zdaj srce moje!	A
sosedstvu tako čistega pokolenja spala večno	spanje	ženska, ki je bila samo kmetica!Ta eksemplar	A
bila vročina ali pa tak mraz, da mi ni hotelo	spanje	sesti na oči. Doživel sem tudi prijetne dneve	A
prej slutil, da mu prelita človeška kri krati	spanje	v dolgih nočeh. Ječal je: »Prekratko je človeško	A
so bile noči. Onemoglemu telesu je odpovedalo	spanje.	Stari mož je pričel pripovedovati, da čuje različne	A
shajališča. Najlepši del lova pa je vendarle ‒	spanje.	Kadar je vse čedno dognano, ko si se s težko	A
zeli za zdravilni napoj. . / . / stran 32 . / »	Spanje	jo je okrepilo pa misli, da ji je bolje,« je	A
opraviti, dočim je njena tovarišica spala trdno	spanje	zdrave mladosti in brezskrbnosti. Poslednji	A
v trebuh ladje dol, kjer so majhne kabine za	spanje	toliko oseb, kolikor se jih v praksi pregovora	A
krovu bedečega ni bilo. Liscu to noč ni bilo za	spanje.	Fantazija njegova je imela toliko novega gradiva	A
preveč. Omagala je in zaspala mirno tja v večno	spanje.	4 Vse to zadnje se je godilo v tretjem desetlet	A
pametnega v teh štirih urah, vse je bolje nego	spanje	‒ začasna smrt med življenjem.« »Če smem vprašati	A
življenjem.« »Če smem vprašati, čemu vam bo	spanje?	« »Odpusti mi odgovor na to vprašanje.	A
tudi ne moreš preceniti, koliko je zame vredno	spanje,	bodisi kratko: pretrgljaj večnosti, pozaba samega	A
trpljenja.« »In kaj mi izvolite podeliti za	spanje?	« »V odplačilo za spanje te hočem obsipati z	A
izvolite podeliti za spanje?« »V odplačilo za	spanje	te hočem obsipati z dobrotami. Neviden in neslišen	A
prvič v večnosti. Te štiri ure naj mi bodo	spanje	‒ brez sanj; tebi pa naj pokažejo spretnost	A
vstal je Abadon, rekoč, da gre uživat svoje	spanje.	Prijazno je podal Samoradu roko in ga opomnil	A
»O tem miruj. Jaz sem užival svoje	spanje,	ti si ga tudi imel dosti; saj to sam čutiš.	A
zadovoljne matere. Sedaj pa dete spi nevzdramno	spanje	in lica so mu bleda in otrpla.Ljudmila pa v	A
sapa mu zastane. Zaspal je mirno v nezdramno	spanje.	IX Učenjaka Slovogoja nagla smrt je jako pretresla	A
dijak o počitnicah tudi podnevi dosti prilike za	spanje.	Zamislil sem se v planino, v mesečino in v glasove	A
vrinila Jera in z Jero otrok. Legel je in vse	spanje	so mu prepletale sanje o lastnem gruntu, ki	A
kot neizpovedanih grehov in to mu je jemalo	spanje.	Tudi Neža je bila nekam tiha in je vidno hirala	A
je sramota glodala in glodala ter mu kradla	spanje.	Včasih je celó vstal, se oblekel in s puško v	A
Agata se jih je bala. Nič več ji ni bilo za	spanje,	premišljevala je o Bogataju in o njegovi terjatvi	A
tisto vprašanje, ki ji je štirinajst dni kradlo	spanje	in ji sesalo kri. Bajželj se je zganil na stolu	A
pod nogami nočnih potnikov in dramila ti ho	spanje	trudne prirode. Kmalu sta bila Almira	A
okoli sebe, se je zazibala znova v blagodejno	spanje.	Le Mirko ni mogel najti miru in počitka	A
vstal, a kesal se tega ni. Saj je bilo to sladko	spanje,	ki ga je šele proti jutru zazibalo v blažene	A
sultanova. Vsi so ji zavidali tako mirno in trdno	spanje.	Ali njih čakanje je bilo zaman.	A
miruje, naj zaspi, ako mogoče, ker mu je potrebno	spanje.	Odgovarjal mu je mož, da se zdravega in krepkega	A
naj bo mirna: »Poskusite zaspati, ako mogoče;	spanje,	najboljše zdravilo; potem bomo že videli, kaj	A
oko je pričalo, da se ni več bati. Blagodejno	spanje	jo je bilo lepo pokrepčalo in z vidnim veseljem	A
velikim trudom, potem pa zamiži. Mirno je njegovo	spanje,	ker ima dobro vest.Le sitne muhe ga dražijo	A
Enajsta ura je odbila, Metka ne misli še na	spanje	in pač ni težko prerokovati, da to noč ne zatisne	A
neskončno, da je nehal misliti na jed in pijačo, na	spanje	in tudi na povratek in je poginil, ne čuteč	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani