»Da boste vedeli: v stalni nevarnosti je jeseni in spomladi ...«
S potrtim srcem se je Lovrek vrnil na Gradišče in spanje prve noči ni bilo najboljše. Toliko veselejše je bilo drugo jutro, ko je Ančka pri zajtrku javila, da je teta noč odlično prebila, k čemur je bržkone največ pripomoglo veselje zaradi nečakovega prihoda.