solnce (187-286)

zemlji kakor v nebesih. Pravijo, da tam sije	solnce	milije in da zori po holmih rumeno grozdje.	A
svojem rojstnem domu! Kako lepo je tam, ko sije	solnce	, v smrekovi hosti pa šumijo poveterja; pod smrekami	A
veseli svojih zdravih pljuč veseli škerjanec. In	solnce	je in toplo in zdravo.O, tisto naše lepo solnce	A
solnce je in toplo in zdravo. O, tisto naše lepo	solnce	‒ kakor martinček bi se grel!Pa v smrekovo hosto	A
domačem kraju! O, tam je čist, smrekov zrak,	solnce	, vse lepo in čisto brez prahu ... Tako je premišljal	A
‒ Zunaj je moral biti lep dan.	Solnce	je v širokem pramenu teklo skozi velika okna	A
Tele tihe sapice so hudo nevarne; pomladansko	solnce	je že marsikoga podrlo.« »Moj Bog in Mamka božja	A
Pokojnejši pogled je pobožal prijazno domačijo.	Solnce	je bilo spolzelo do Višenjskih hribov in je	A
‒ Ravno takrat je bila pomlad, in mehko	solnce	je lilo svoje blage žarke na koprnečo zemljo	A
trudnimi očmi so zaspano mežikali v pekoče	solnce	, kakor bi se hoteli nečesa spomniti, nekega	A
začel Brnad, »je bila na Grmu šivilja, lepa ko	solnce	po deževnih dnevih.Pa kaj bi ti pravil, saj	A
po široki beli cesti proti jugu. Avgustovsko	solnce	kar žge, da se mu znoji veseli obraz.Dozorelo	A
prebudil šele, ko ga je dodobra prepeklo jutranje	solnce	. »Škoda ‒ zdajle bi bili dobri tisti dve kronici	A
žvižgljal in veselo gledal po njivah in lazih.	Solnce	je palilo in peklo, da se je čutilo še skozi	A
belega jutra. Zjutraj jo je klicalo prečisto	solnce	, ki se je smejoč in poredno obešalo na njeno	A
na lica in v oči jo je mehko poljubilo visoko	solnce	.Počasi se je umeknila in je nestrpno stoknila	A
mnogo več! Brez tebe ne bi sijalo to krasno	solnce	; ne bi pihljale te božajoče sapice; ne bi dehtele	A
»Zaslužiš, dušica, zaslužiš, da bi strgal	solnce	z neba in bi ti ga položil v naročje, ker, glej	A
Verjela je, da je ona njegovo oživljajoče	solnce	, ona, kakršna je, njegova edina in najlepša	A
človek zboleti, če poleti in pozimi sije toplo	solnce	! »Na solnce pojdi in ob morju hodi, pa bo vse	A
če poleti in pozimi sije toplo solnce! »Na	solnce	pojdi in ob morju hodi, pa bo vse dobro!« je	A
bo vse dobro!« je silila bolehnega moža. »To	solnce	je polno prahu in me peče, ne greje,« se je	A
mladeničeve prsi in je glasno zajokala. 9.	Solnce	je bogato teklo z visoke modrine in je vabeče	A
so bila kar živa tržaških izletnikov. Toplo	solnce	je tudi njim izsiljevalo šegavost in razposajenost	A
ko sta šli po stari Openski cesti navzdol.	Solnce	se je bilo ravno doteknilo morja; vsa mirna	A
Emila. Nepozabni prijatelj je njeno svetlo	solnce	, pri njem je vsa njena sreča! In kakor bi se	A
trdni so zidovi starodavnega gradu. Zahajajoče	solnce	je ozarjalo mogočno skalo, na kateri je sezidan	A
Katarina,« je pritrdila Hema »ali hitimo, ker	solnce	že vzhaja in lahko bi nas kdo videl.« Šli so	A
človeku samo popolni obup. Ali ko je začelo	solnce	zahajati, tedaj je obup poletel čez nasipe in	A
in je pripogibal belo pero na srebrni čeladi;	solnce	je odsvitalo od srebrnega oklepa Jurjevega	A
dokler bo stal Oglej, dotlej nam ne zasije	solnce	sreče.« Siva gospa je naslonila svojo glavo	A
svetilo par belih oblakov, za katerimi je sijalo	solnce	.Po nizkem golem grmovju so letale senice v svojih	A
se smeje, jo obsije nekaj kakor spomladansko	solnce	. Ni še dolgo tega, kar sem zvečer v svojem samskem	A
stran 40 . / prismejala iz kupeja. Bila je kakor	solnce	meseca marca. Nežna, sveža, gibčna.	A
nekoliko pije in že so zatonile skrbi kakor	solnce	za gore, in že je posijalo novo svetlo solnce	A
solnce za gore, in že je posijalo novo svetlo	solnce	zadovoljnosti in dobre volje. He, bili so časi	A
in pila in nista opazila, kako zahaja zunaj	solnce	.Čim manj svetlobe je prihajalo skozi vrata,	A
pusti, megleni. Že bi morala biti spomlad, ali	solnce	se ozre samo strahoma skozi špranjo oblakov	A
pred njima po travniku cvetje in nad cvetjem	solnce	.Zdaj gre starka.	A
pa je krožil z rokami po zraku, pomežikaval v	solnce	in prepeval: Dosti rožic je pognalo, ena je	A
vroča ljubezen, ki traja tako dolgo, da zajde	solnce	. Ko se naljubita, pove gospod Alkohol tole:	A
gleda tja kvišku nekam, kjer sluti, da stoji	solnce	, veliko in svetlo, silno svetlo.Nanjo misli	A
njega se širi rožnato polje, namesto noči sije	solnce	, namesto skal cveto rože, namesto praznote odmevajo	A
starih let. . / . / stran 112 . / Sijalo je	solnce	, pa odsijalo.Bog z njim!	A
profesorja Ščetinarja je sijalo svetlo poletno	solnce	.Sedel je pri mizi in široka solnčna pega je	A
in ničesar si ne želi več. Skozi okno sije	solnce	, v kletki se šopiri škorec, hodi po tleh, nepretrgoma	A
Vršilo se je to v srednji sobi. Septembrsko	solnce	je sijalo skozi okna in oživljalo stene in slike	A
Nadomestim jih.« Po sobi sije jutranje	solnce	in Mica še trdno spi na zofi.V kuhinji rožlja	A
da nosi klobuk še vedno v roki, dasi mu pali	solnce	teme in senca. Doma ga žena prijazno sprejme	A
III. Drugo jutro sije po ulicah	solnce	in ljudje so živahni in sveži.Tudi gospod adjunkt	A
kakor bi posijalo izza belega hribčka črno	solnce	.A jaz se spominjam daleč nazaj in vidim njo	A
smejal in po njegovih belih zobeh se je svetilo	solnce	, ki je sijalo že vroče in močno skozi odprto	A
mirile in naravnavale zopet svoje oči naravnost v	solnce	. »Ciril,« je vzkliknila veselo Zorana, »povedati	A
naglo njegovega kolena in vzkliknila: »Kakšno	solnce	, koliko ga je, kako je vse to široko, neskončno	A
dolgo ni... Kakor hči župánja, Ki ko	solnce	luno Vse deklíče mráči.	A
spremeníla se ni ljubezen, kakor se ne spremení	solnce,	četudi ga oblaki zakríjejo očém; svetlo ostane	B
se mi je takó, kakor bi ostalo v jutru svetlo	solnce	za goró, in bi ne izginila črna noč.Pa takoj	B
kakoršen mu sodi! Le tega ne vem, kako si upa na	solnce	tak človek, ki ima toliko masla na glavi!-	B
- Na Dunaju imamo že imenitno pomlad;	solnce	sije kakor v maju in v mestnem parku poganja	B
globoke in brezkončne, kakor morje. Opisuj	solnce	z najkrasnejšimi besedami, - a na obraz Ti ne	B
kar sem se poslovil od Tebe. Že zdaj se mi zdí	solnce	spremenjeno in mrtvo in vse krog mene tuje in	B
vidim pred sabo davno ubégle, krasne dní; in	solnce	sije še svetlejše in drevje šumí nad nama v	B
spomínja časih morje, - pozno na večer, kadar zaíde	solnce.	Valovi se zibljejo tiho in komaj vidno, na njih	B
očéh; krasna svetloba, kakor da je pozabilo	solnce	svoje žarke v njih, - trepetajoče, nejasne sence	B
svoboda, - v kraljestvu Amorjevem sije najjasnejše	solnce	in srcu se zdí, da imá peroti...To sem slutil	B
otroška, kakor je bila v prvih dneh; - kakor	solnce,	ki sije o zori nejasno in trepetajoče skozi	B
poljanami. Bog s Teboj, Anica, - Bog s teboj	solnce,	Bog s Teboj, jasni, veseli dan!	B
ljubki smehljaj in zdí se mi, kakor bi sijalo	solnce	v mojo dušo. - - A zdaj oprosti, angeljček	B
dnevi so bili samo temne, nejasne sanje, in	solnce	je izíšlo zame šele tedaj, ko sem videl prvikrat	B
To bi bilo prav takó nemogoče, kakor da bi	solnce	jenjalo sijati in da bi rože nehale cveteti	B
prejšnjih časih, - kakor izginejo sence, kadar vzíde	solnce	nad gorami.To so bile samo epizode, - same	B
ljubezni? Kakó bi mogle cveteti rože, če bi	solnce	ne sijalo nanje?- In jaz ljubim Tebe Anica,	B
bili krasni; jaz sem živel v raju, če je sijalo	solnce	ali če je grmelo v oblakih; spomínjam se celó	B
zavíto v vlažno meglo; samo časih o jutru posíje	solnce	zaspano in samó za hip, a takoj se zopet vrne	B
nogavicami. Zunaj pa je življenje, tam zunaj sije	solnce...	Ne, to res ni življenje, to je polusmrt.	B
Bodi pridna in zdrava. Veséli se, dokler sije	solnce,	noč pride itak sama in zmirom prezgodaj!Prebral	B
Na vso tolažbo so nastopili prelepi dnevi.	Solnce	greje kakor v maju in veselim se že, da bom	B
--	Solnce	sije, pogledat si ga pojdem! Poljublja Te	B
poljánami. Bog s teboj Anica, - bog s teboj,	solnce,	Bog s teboj, jasni veseli dan!-	B
čiste čednosti“. On pravi: Platon je streljal v	solnce,	ter ga seveda ní zadel s svojo puščico; Bacon	B
meni se zdí, da bi kljub temu rajši streljal v	solnce.	-	B
kakor v brlogu, in ko pride v svež zrak, pod	solnce,	ga vse omami.In jaz imam zraven še to nesrečo	B
Kaj bi tajil - jaz sam sem kriv!	Solnce	ni krivo, če ga ne vidi človek, ki gleda v tla	B
ko se to zgodi, bo zasijalo na Balkanu pravo	solnce	svobode, ki bo omogočilo gospodarski in kulturni	C
citatom ljudske strukture: "Oj sijaj, sijaj	solnce	/ na zmočeno zemljo" dotika ljudskega.To spet	C
LJUDSKE: variante pesmi NAROBE SVET Š 7818, Kadar	solnce	sije in dež gre: Vipavska. P	C
P	Solnce	sije, dež gre, / Malin melje brez vode, / Pometa	C
in v Skednju v špitalski župniji) (Š 7829)	Solnce	sije, dežek gre, / Mlinar melje brez vode,	C
prebivalstvo v kraju. Nobene zime vroče italijansko	solnce.	Ljudje precej izobraženi, nas so imeli radi.	C
ruski avtor Aleksander Sokurov. Njegov film	Solnce	(Sonce) je tretji del velike tetralogije o zgodovinskih	D
prepeva makedonsko narodno Zajdi, zajdi, jasno	solnce	... Drama človeka	D
Vsadile ženske peso.	Solnce	vetrovno 24.	D
Pestunja šla iz službe (podčrtano).	Solnce	dež ponoči sneg 10 cm 25.	D
Prodali 2 po K 900. Burja	solnce	sneg skopnel 26.	D
Gmajni - Črnetova drva speljala skupaj. Oblačno	solnce	27.	D
omika pregnala bo vse vraže, kakor vzhajajoče	solnce	prežene nočne tmine.«Ah, ta naivnost.	P
zgodbo: »Vedno, kadar začne sijati pomladno	solnce,	tedaj se tudi v oženjenih moških obudi naravna	P
vzemi po pesti, stolci in postavi za 10 dni na	solnce;	potem odcedi in spravi.Ako te zabole zobje,	P
Arničin cvet postavi v žganju za deset dni na	solnce	ali na topel prostor ‐ potem odcedi in tinktura	P
domovini v mislih glasno odzvenel: ... da, koder	solnce	hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 87 187

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani