Murni so sedeli pred luknjicami in so srepo strmeli v svetli, solnčni in topli pomladanski dan. Z velikimi, trudnimi očmi so zaspano mežikali v pekoče solnce, kakor bi se hoteli nečesa spomniti, nekega čuvstva, neke bolestno-sladke radosti iz davnega, davnega časa. Ali ničesar se niso mogli domisliti, ničesar še najti v svojem drobnem spominu.