nova beseda iz Slovenije
podobno kot nam izpričuje že motiv nageljna v | slovenski | ljudski pesmi in ljudskih navadah.Sam nagelj | B |
v prvi vrsti na opremi za izbo in kamro. V | slovenski | kmečki hiši je bila svoj čas izba, ta prastari | B |
estavljena iz lepo izdelanih lončenih opek (pečnic). | Slovenski | etnografski muzej v Ljubljani hrani primer pečnice | B |
polovici prejšnjega stoletja se pojavi torej tretji | slovenski | heraldični znak, ob karantanskem panterju (zatem | B |
upodobljen na pečnici (1851), iz okolice Kamnika ( | Slovenski | etnografski muzej) 73 prim. G. Makarovič, itm | B |
M. Jagodic‒Makarovič, Zibelka na Slovenskem, | Slovenski | etnograf 12, Ljubljana 1959, str. 24 Zibel je | B |
z zlato uvezenimi nageljni, ki so tedaj že | slovenski | narodni znak. Razvoj nageljna v slovenski narodni | B |
že slovenski narodni znak. Razvoj nageljna v | slovenski | narodni znak potrjuje tudi dejstvo, da se začne | B |
rastoča iz iste korenine.81 Najlepše oblikovan | slovenski | grb z nageljnom pa je verjetno grb meščanske | B |
še posebno na ljudskih vezeninah. Podobno kot | slovenski, | je tudi češki motiv nageljna posnet po divji | B |
Univerza München), Gauting, dne 6. 11. 1984 | Slovenski | val 1985 je znova oživel podobo nageljna kot | B |
Slovencem ni samo najbolj priljubljen cvet. | Slovenski | nagelj je prava narodna roža, ki spremlja našega | B |
možno, temveč da se je uveljavil skupni knjižni | slovenski | jezik, s katerim se je mogoče sporazumeti od | B |
ljubosumno, zaničevalno spogledujeta. In tako | slovenski | svet ostaja razpolovljen in v ždenju dveh polresnic | B |
kolikor je bilo in kolikor je ljudi. V naši, | slovenski | različici je poprijel ta mit izvirno idejo o | B |
kmetov. V srednjem veku je bil evropski in tudi | slovenski | človek, saj je bilo tedanje občutje sveta univerzalnejše | B |
Podobno je najbrž čustvoval in razmišljal tudi | slovenski | kmet, sicer se ne bi spuntal.Toda pobudo v tem | B |
napravil grajski gospod na Slovenskem, medtem ko | slovenski | tlačani niso odigrali pri tem nikakršne vloge | B |
Slovenci še nismo vstopili v humanizem. Tudi | slovenski | protestantski pisci ne, saj je bil celo Primož | B |
to je tudi trenutek, ko se tudi najizbranejši | slovenski | duhovi, ljudje duha in ljudje akcije, bolj po | B |
slovenskih mitih, 1981) POLITIKA IN KULTURA V | slovenski | zavesti o politiki in kulturi je veliko mitičnega | B |
delovala pred začetki moderne politike, je bil prvi | slovenski | narodni program pravzaprav kulturnopolitični | B |
literaturo tako, skoraj ni treba podrobno obnavljati. | Slovenski | narod se je že konstituiral predvsem kot jezik | B |
mogočno šopirilo okrog mene in me tlačilo. Tudi | slovenski | narod ni bil več cilj, temveč le sredstvo...In | B |
protestantizmu, točneje o Knjigi. I V | slovenski | zavesti je v imenu narodne veličine še marsikaj | B |
rečemo, kar so ugotovili že slovenisti, da je | slovenski | protestantizem celo v praksi, v konkretnem družbenem | B |
letu 1848 menil, da je upornost neumnost in da | slovenski | kmečki puntarji, sestavni del luteranske svobode | B |
privlačnejša moč. In s tem so narodi, kakršen je tudi | slovenski, | že ujeti v začarani krog: tudi v dejavnostih | B |
Poistovetim se lahko z Oglejem, naj je bil kdaj | slovenski | ali nikoli in naj je evangelist Marko napisal | B |
zbor, v meščanstvo, in kar se je zgodilo tudi v | slovenski | narodni pameti.Tudi svoboda poslej ni več človeška | B |
slovensko . /\ .. stran 292 . \/ dekle in noben | slovenski | fant, se prodaja kot slovenska narodna noša | B |
najprimernejši za zadnjo kletev pred smrtjo, potem je | slovenski | primeren za sramežljivo ljubezen do samega sebe | B |
besede, materine besede«. Naj torej jemljem | slovenski | protestantizem s še takimi religioznimi zadržki | B |
LIBERALIZMU IN LIBERALIZMU 10. februar 1990 V | slovenski | zgodovini liberalizem in liberalci nikdar niso | B |
debeli surova nevednost po prosti volji...« Res: | slovenski | liberalci so bili že svojčas zelo prevrtljivi | B |
je še bolj kot klerikalce zmagoval temeljni | slovenski | zgodovinski strah: strah pred individualizmom | B |
organizirano družbo in demokratično javnost, je | slovenski | narod ostal totalitarna množica neorganiziranih | B |
Odtlej se je seveda marsikaj spremenilo: | slovenski | narod je zdaj v celoti spavperiziran, razlaščen | B |
Vendar ni tako. | Slovenski | liberalci so kljub socialno, materialno in duhovno | B |
skupnih vrednot, pa naj so te skupne vrednote | slovenski | narod, proletariat, katolicizem ali kar koli | B |
voljo in so si jo nekateri - denimo zatelebani | slovenski | kmetje vzeli že pred štiridesetimi leti...?Ali | B |
bežali pred zgodovinskim subjektom, kot nekdanji | slovenski | liberalci, in niso se izmikali zavezujočim transcendentnim | B |
transcendentnim vrednotam, kot se izmikajo današnji | slovenski | liberalci - svobodnemu subjektu so postavljali | B |
spisu se je spet enkrat razodelo, kako vodilni | slovenski | duh nima kaj dosti občutka za zadeve človeškega | B |
skratka nekaj takega, s čimer sodobni Slovenec in | slovenski | narod nimata več kaj početi. S tem pa seveda | B |
se imamo Slovenci za Evropejce in če štejemo | slovenski | narod za evropski narod, ki je celo bolj evropski | B |
samo izredni prikazni Primoža Trubarja in prvi | slovenski | knjigi Bibliji, najsi je imela za nas še tako | B |
vendar ne samo zaradi glasu vesti, kot mislijo | slovenski | ideologi im moralisti, temveč tudi zaradi molka | B |
primerih nastopa Rebula kot Italijanom nepoznan | slovenski | pisatelj, vendar pisatelj z bogato in kvalitetno | B |
kolikor je . /\ .. stran 45 . \/ ljudi. V naši, | slovenski | različici je poprijel ta mit izvirno idejo o | B |
naroda, ki sem ga prebral na pisateljski tribuni | Slovenski | narod in slovenska kultura v Cankarjevem domu | B |
mu bil sicer priča, prebral še v brošurici » | Slovenski | narod in slovenska kultura«, saj sem hotel natančneje | B |
prizadeval, da bi naredil iz slovenskega Trsta | slovenski | Piemont, ki naj bi demokratiziral slovenske | B |
pismih na vaš naslov, ki ste jih lani objavili v | Slovenski | matici pod naslovom Peščena ura in ki se dotikajo | B |
nami, temveč tudi zato, ker ste najuglednejši | slovenski | kulturni delavec na Tržaškem.Vendar vi ste to | B |
moram le priznati, da z nastopom Matjaža Kmecla | slovenski | partijski totalitarizem le ni več tak, kakršen | B |
zdaj. V narodnem imenu je denimo Mitja Mejak, | slovenski | kulturnik, pozdravil ukinitev Perspektiv in | B |
Mrtvaškemu plesu«, Vidmarjevi knjigi o smrti v | slovenski | poeziji. Na določenih straneh v tej knjigi, | B |
. \/ Pa tudi tej in taki soldateski se je | slovenski | narod uprl in preživel, uprl brez vojske, tako | B |
opozoril na še eno bistvenih pomanjkljivosti v | slovenski | zavesti: na pomanjkanje obstoječih, tako rekoč | B |
manjvrednega, in to iz preprostega razloga, ker je bil | slovenski | liberalizem pač tak, kakršen je bil: politika | B |
socializmu kaj malo upanja, da bi se prijela. | Slovenski | liberalizem je liberalizem meščanov, ki nočejo | B |
meščanu, ki svoji svobodi predpostavi sužnost. Ta | slovenski | liberalizem je soroden nemškemu liberalizmu | B |
Bruno seže med knjige in položi dve na mizo: | slovenski | prevod Descartesovih Meditacij in enajsti | B |
Prav. S seboj imam | slovenski | prevod, poiskal bom tudi kak odlomek...Najprej | B |
Tako? V | slovenski | izdaji Dnevnika zapeljivca avtorstvo dnevnika | B |
zadnjič, ko sem bil v Ljubljani, sem kupil | slovenski | prevod te knjige, včeraj pa sem malce polistal | B |
odlomek iz Fizike; nisem vedel, da je že izšel | slovenski | prevod v Phainomena.Me poslušaš, Janez? | B |
ki so pred dvema desetletjema izšli pri | Slovenski | matici v prevodu profesorja Mirka Hribarja, | B |
Enneado v dvojezični grško-angleški izdaji, | slovenski | prevod Avguštinovih Izpovedi, dve Kantovi | B |
prinesel, dve knjigi iz zbirke Analecta: v eni je | slovenski | prevod Kantove transcendentalne estetike iz | B |
Slovenska matica, Ljubljana, 1988. Sveto pismo, | Slovenski | standardni prevod, Svetopisemska družba Slovenije | B |
zgodovinar in arheolog, akademik V. L. Janin, ter | slovenski | publicist A. Lenarčič in zgodovinar-heraldik | B |
gre zahvala za tak uspeh v prvi vrsti njegovi | slovenski | domovini, ki ga je opremila po eni strani z | B |
vojni preplavil val potujčevanja, ohranil svoj | slovenski | značaj.Pisatelj je med drugim omenil marsikaj | B |
mu naproti, gleda mimo. In ta človek, pravi | slovenski | zamejski pisatelj, ni nobena izjema.Še bi lahko | B |
III. Avstrijskega, ki je bil - seveda - tudi | slovenski | koroški vojvoda.Uspešnega diplomata, sijajnega | B |
bral Bodinovo Republiko, je naletel na prastari | slovenski | ritual, znan kot ustoličevanje karantanskih | B |
odkrivanju te možnosti.9 Tako je govoril | slovenski | senator v ameriškem senatu dobrega pol tisočletja | B |
dolžnosti v svojih »dednih deželah« in tako je ta | slovenski | senator v predstavniškem domu največje moderne | B |
Langobardicarum (več izdaj). 13 Novost je bila razviti | slovenski | družbeni ureditvi skrajno tuja, zato se je uveljavila | B |
severozahoda. Zato je vpliv Salzburga, 14 Da so imeli | slovenski | kmetje precej drugačen položaj v primerjavi | B |
\ .. stran 43 . \/ dolf Habsburški in ga je | slovenski | kmet po starodavnem obredu ustoličil za karantanskega | B |
Herbersteini so se očitno zavedali, da živijo v | slovenski | deželi.To se je pokazalo predvsem pri spodbujanju | B |
majhni in veliki, žene in možje skupaj svoj | slovenski | kirielejson, to je svojo slovensko pesem...“ in | B |
Njegova zraščenost s slovenskim okoljem 39, | slovenski | občevalni jezik 40, znanje tujih jezikov | B |
razvit narodni čut, a je spoštoval in zelo cenil | slovenski | jezik, ki ga je vezal na domovino. delovno orodje | B |
karantanskem ustoličevanju moral uporabljati | slovenski | jezik, je posebnost brez primere v tedanjem | B |
Herbersteinovem delu. 6 W. Leitsch. Herbersteiniana // | JGO. | Bd. 38. 1990. 548-564. Njemu pripadajo tudi | B |
treba omeniti prireditev, ki sta jo pripravila | slovenski | in ruski arhiv, kjer pa 32 Navedeno gradivo | B |
rsteinovega nazora in njegovega družbenega položaja. | Slovenski | jezik, drugi (če ne celo prvi) Herbersteinov | B |
Žiga von Herberstein, (1486-1566) se je rodil v | slovenski | Vipavi, ki je bilo važno mesto v tedanji Vojvodini | B |
odovinskem kontekstu njegove domovine Karantanije. Ta | slovenski | publicist, bivši član slovenskega parlamenta | B |
rabiti to besedo ‒ blagoslovljenem času, ko je | slovenski | škof Anton Martin Slomšek tudi uradno dosegel | B |
lahko furlanski narod večji od italijanskega ali | slovenski | večji od nemškega ali beloruski večji od ruskega | B |
malem” narodu. Samo za ilustracijo: če bi naj | slovenski | cerkveni list Nedelja za „uradnih” 14.000 | B |
in se bodo govorili do konca sveta. Tudi naš | slovenski | jezik je božji dar, nam Slovencem izročen, ne | B |
dokaj skromno število. Če položimo to merilo na | slovenski | narod, se pravi, če si natančneje ogledamo, | B |
še naprej živijo v slovenskem okolju, celo v | slovenski | državi, ne kažejo boljše podobe.Ulice slovenskih | B |
slovenskih mest dajejo videz ameriške kolonije. | Slovenski | telefonski imenik je pravi (sicer večinoma napačni | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |