sladkosti (13-112)

sreče je sad? Turčini le smejo v tvoji deželi	sladkosti	piti in biti veseli; a ti, kristijan, a ti,	A
je mačeha, nas sprejme, nam da kruha, da nam	sladkosti,	opije nas z vinom in z ljubeznijo, a ni nam	A
njeno vitko telesce in na sto drugih njenih	sladkosti.	In takrat skoraj zmerom globoko potegne vase	A
nekaj lepih in spodbudnih besed. Govoril je o	sladkosti	in bridkosti zakonskega življenja tako prepričevalno	A
tira, da je popolnoma pozabil na bridkosti in	sladkosti	zakonskega življenja.Tu je treba omeniti, da	A
dne ni prehladila, legla in do grla sita vseh	sladkosti	in bridkosti zakonskega življenja dala Štefucu	A
stran 87 . / Ne pogrešam ne lakote ne žeje, ne	sladkosti	ne strupov, ne živim ne na nebu ne na zemlji	A
tistim, ki so se morali zapisati v šolo, greniti	sladkosti	jesenskega blagoslova.Po Klancu in po sosednjih	A
sklepal, da mu hoče radi Danice namenoma naslikati	sladkosti	in radosti svatovanja, da bi ga čim prej ujel	A
bolesti in otožnosti, a tudi mnogo nepogrešljive	sladkosti,	spajajoče se z močnim hrepenenjem po nečem,	A
pozna še zlega in je bolj dovzetna za posvetne	sladkosti!	“ ”Tudi ta kolovoz ni bil pravi!“ si je očital	A
plavalo nad njimi, da se je človeku topilo srce v	sladkosti	in strahu. Semanji dan je bil na Vrhniki	A
vračala iz cerkve, je bilo njeno srce vse polno	sladkosti	in dobrotljivosti.Pred vratmi je stala ženska	A
predno umrjem ...“ Tako je mislil Jan in v čudni	sladkosti	so se mu zasolzile oči.Ne v mladostni ljubezni	A
do zemlje, je bil kakor ena sama vesela, vse	sladkosti	oznanjujoča pesem. Peter se je ozrl - svetel	A
zmerom dalj to življenje brez nemira in brez	sladkosti,	tako samotno in pokojno, kakor zametena pokrajina	A
sladko, toda veliko je bolečine in srda v tej	sladkosti.	Veliko sem doživel svetih večerov, ki so bili	A
pripetilo. Tako sem bil omamljen od prevelike	sladkosti,	da bi bil v ogledalu sebe samega poljubljal	A
In če bi kakor onidvé --? Veliko trepetajoče	sladkosti,	sladko‐nelepega poželenja je bilo v tej grozi	A
utrujenosti hrepeneča po še večji, nadzemski	sladkosti.	”O, Judit, ali veš, kakšen je najin cilj?	A
Prestrašila sem se, toda v strahu je bilo veliko	sladkosti.	”Tako zgodaj, že v avgustu?“	A
jutri že morda poleté lastavice na jug. In v	sladkosti	je vztrepetalo moje srce, tudi samo je zahrepenelo	A
čednosti, ko sem se bila naužila ponevrednem tvojih	sladkosti!	O, dom moj, neskončna, veličastna cesta!	A
hrepenenje. Naj bi se bilo izpolnilo v gnusu ali v	sladkosti,	ali naj bi se ne izpolnilo; le osmešilo naj	A
ljudmi, se mu je zameglilo, ga je zabolelo od	sladkosti.	In ugledal ga je vselej med stoterimi, tudi če	A
vabili in jih nisem spoznal ... Iz svetlobe in	sladkosti	je privrela bolest; izlila se je - studenec	A
damo na bogat dom, v veliko hišo, kjer je vseh	sladkosti	dovolj.Zakaj tudi Brigita je nagnila glavo in	A
smejala in bova občutila v svojih srcih vse	sladkosti	prihodnjih dni, tistih sijajnih, ki nama bodo	A
da so se Juretove oči prvikrat zasolzile od	sladkosti	... ”Ne stoj tam in ne glej, zijalo, obrni	A
sence. Jure je obstrmel in je ves vztrepetal od	sladkosti.	Tudi srna ga je ugledala, planila je iz potoka	A
poljubil in ki so mi bile studenec vseh posvetnih	sladkosti;	zbogom, bela lica, topla, žametna, ki sem jih	A
oknom, kaj šele, da bi pomislil na vse druge	sladkosti,	ki jih bo deležen, kdor nekoč zadobi tvoje dopadajenje	A
pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same	sladkosti;	zakaj goré in poljaneoznanjajo, da je Bog ustvaril	A
Pozdravljena, ti kraljica veselja, ti mati vseh	sladkosti,	ti botrca prešernih ur!Prav na sredo vseh nadlog	A
je sveta polnočna ura oznanjala začetek vseh	sladkosti.	O, kdo bi po pravici in po resnici govoril	A
jesen. Ni bil še okusil poletnega sonca, ne še	sladkosti	milih mesečnih nočí, pa je že lila nanj mrzla	A
kraljestvo. Trpeli so in so umrli v trpljenju in	sladkosti.	Njih bogastvo pa je ostalo in na stotine je bilo	A
hrepenenje v brezkončno daljavo. V bolesti in v	sladkosti	je vzkipelo srce.Kje si, mladost?	A
mu v oči, srce pa se širi v pričakovanju vseh	sladkosti,	ki prihajajo naproti.Tam je zdaj močvirje, tam	A
ki mu šele, po pustem dnevu, odpre duri do	sladkosti?	Do resničnega življenja; zakaj tisto tam, tisto	A
zaspal trepetajoč in ihteč od same neizmerne	sladkosti.	Vstal je zjutraj čemeren in pust, utrujen	A
Sam sem jih že poznal, ki so zaradi dvojne	sladkosti	prenašali dvojno bridkost.“ ”Glej ... tudi	A
trepetal vso noč od strahu, od nepoznane bolesti in	sladkosti.	Iz njenih oči mu je kanila v srce solza, ki se	A
ljubezen ne hudodelstvo in kjer ni studa v	sladkosti.	”Tja pojdem!“ je rekel Milan v svojem srcu	A
tako pusto, da ne občuti in ne pozna tistih	sladkosti,	o katerih toliko govoré in pišejo, ki jih dovoljujejo	A
poslušal je druge, ki so bili prišli okušat	sladkosti	”velikomestnega“ življenja.Videl jih je prešerne	A
Brez začetka in konca, brez mej! Vse	sladkosti	in vsi grehi sveta in vekov so moje sladkosti	A
sladkosti in vsi grehi sveta in vekov so moje	sladkosti	in moji grehi!Vse zmote in vse resnice, vse	A
dobrega naužil življenja in vseh njegovih skritih	sladkosti,	vzdigne oči proti nebu ter zahrepeni po nedolžnosti	A
nobene ni ljubil; siromak ni občutil najgloblje	sladkosti.	Domoval je kakor v krčmi, nastežaj odprt vsem	A
ukrade, mu umažejo; zagrene mu še to bore kapljo	sladkosti!	In za vsak lep trenotek se je treba boriti posebej	A
strahoten požar; in on je občutil v bóli in	sladkosti,	kako padajo iskre v njegovo dušo ter vžigajo	A
pehar suhih hrušk. Ali tisti pehar, posoda vseh	sladkosti,	je bil zaklenjen v ogromni omari.Če se spomnim	A
o Minka, mi je vztrepetalo srce od neznane	sladkosti,	zapeli so slavci v mojem srcu, vzcvetele so	A
še mladost, vesela, lepega trpljenja in lepe	sladkosti	polna, danes že suho, trezno življenje.Kakor	A
izmed vseh kozarcev tisti kozarec, ki so v njem	sladkosti	ženske ljubezni.Kako navadna, lena, dolgočasna	A
izkustvo je rodilo troje novih željá in troje novih	sladkosti.	Le kdor je za uživanje nesposoben, se ga more	A
more naveličati; samó skromne nature omagajo od	sladkosti	ter se žalostno sušé.Resničen pivec prepije	A
potrkati, pa so se odpirali studenci veselja in	sladkosti.	Sredi neprestanega uživanja je hrepenelo moje	A
mi trepetalo srce od strahú, temveč od čudne	sladkosti	...Kar sem takrat samo slutil, vém zdaj: vse,	A
njo in lica so ji gorela, srce se je širilo od	sladkosti	...Ko sta se poslovila, jo je poljubil na ustnice	A
pričakovanju je bilo polno strahu in polno neskončne	sladkosti	...Na Sveti večer, ko so peli zunaj božične pesmi	A
To so bile sanje. Vztrepetala je od	sladkosti,	začutila je blago toplo roko na licih, na laseh	A
... Jaz sam sem bil grešnik ... nevreden tvojih	sladkosti	...“ Ni slišal svojih besed, govoril je, kakor	A
blizu objel lepoto, da bi užil vse njene skrite	sladkosti,	kakor jih je videl mogočno razgaljene. V	A
oproščenja -- zato ker je bilo toliko nezaslužene	sladkosti	v njegovem srcu. Hodil je po ulicah, da bi	A
rajši, zakaj nikoli ne bo občutil siromak tiste	sladkosti,	kakor je bila nam dodeljena!Sanjati visoko,	A
delež? Ali pijo v svojem živem trpljenju več	sladkosti	nego v svojem neživem jaz?... Zagrinjalo, spusti	A
kaplja; spalo je leno spanje, prenasičeno je bilo	sladkosti.	Ona je slonela ob tebi s svojim gorkim telesom	A
zdaj si mi več nego svet, si mi dom! Vse tvoje	sladkosti	sem poznal, vse tvoje lepote.Ampak ljubil sem	A
te s tiho, smehljajočo ljubeznijo in čutim v	sladkosti,	da sem ti bližji od vseh tistih, ki spé slepi	A
sodba trpljenja brez primere, enakega edinole	sladkosti,	ki je v njem, plamen v plamenu. Spočetka	A
kakor utešenje samo. Kdo moti to noč, tihih	sladkosti	polno?Dolina šentflorjanska, ki je bila zaspala	A
bilo namerjeno do tega cilja, do te lepe in	sladkosti	polne ure - vi pa bi mi jo kratili?O ne, gospod	A
se uprle v človeka, tako velike, globoke, vse	sladkosti	polne, je moral povesiti glavo, ker bi se drugače	A
še svojo lepo hčerko, zato da bi bilo deležno	sladkosti	moje srce.Začeli bi se preimenitni dnevi, tudi	A
se je spominjal časih na vse prijetnosti in	sladkosti	popotniškega življenja.Oprl se je z žalostnim	A
Pride k meni moja zgodnja, prešerna, vseh	sladkosti	polna mladost.Kadar sedimo vsi trije v moji	A
topli glas. In zaspal je smehljaje, srce polno	sladkosti,	kakor otrok na večer pred praznikom. Vzdramil	A
Noč za nočjó: cink, cink, cink ...	Sladkosti	so tiste strahote, ki jih vidi oko ob belem	A
znamenje, da sem se šele pozneje zavedel vseh	sladkosti,	kisem jih nezavedno užival.Toliko je resnično	A
zvezde prešteval in v vzdihih je bilo več mehke	sladkosti	nego resničnega trpljenja.Kje so vijolice, kje	A
osvobojeno srce je zavriskalo in zastokalo od	sladkosti...	Zgodnje jutro je bilo, ko sem jo spremljal	A
dioniske blaznosti nego pa tihi, smehljajoči	sladkosti;	in bolj podoben do ekstaze pretiranemu sovraštvu	A
Edini dacar je občutil v strahu še nekoliko	sladkosti.	”Če je svatba, bomo pili in jeli, drugače	A
stropa do tal, dolge mize, na njih nakopičene	sladkosti	-- kdo bi si upal v paradiž, kdo bi ne zamižal	A
ona, prelepa nevesta, izvirek vseh nebeških	sladkosti,	nezaslišanih, nikoli poznanih.Prevzetnosti ni	A
kakor sama Velika noč in ustnice so bile rdeče,	sladkosti	polne. Glava je klonila malo nazaj, tako težka	A
pozdravljam te!... Ti moja preteklost, polna greha in	sladkosti!	...Kakor angel si prišla, mlada in lepa!...	A
menijo za pomlad in za sonce, uživajo še večje	sladkosti	v dežju in viharju.Pomlad in sonce lijeta svoj	A
tembolj je bila sladka, sladka, da se mu je od	sladkosti	stiskalo in krčilo srce.Njegovi poljubi so bili	A
je žgal in palil, da bi kričal od bolečine in	sladkosti.	Tudi sem vedel, koliko je ljubezni v meni; če	A
sporoča lep pozdrav) in jaz. In njeno srce, vseh	sladkosti	polno in lepih čednosti, je vztrepetalo in njen	A
izprašuj, zakaj! O, tudi moje srce hrepeni tja dol;	sladkosti	pijano si želi grenkobe.Toda greh je izkušati	A
kratki poti veliko luči, veliko lepote, veliko	sladkosti	- in vse to ugašeno, kakor potopljeno v črno	A
soncem; njegovo srce je bilo polno čiste, tihe	sladkosti,	vdajal se ji je brez misli in brez strahu.	A
ljubijo same, dihajo pritajeno, težko v veliki	sladkosti!	...	A
pokleknil pred kraljico. Večer je bil, tolikih	sladkosti	poln, kakor se zvezdam še ni sanjalo o njem	A
glasne misli! Srce, nasmehni se, utihni, zaspi v	sladkosti!	Kaj treba izpraševanja, kaj treba, da bi hodile	A
preteklost v njem in koprneč spomin po davni	sladkosti.	”Zakaj bi ne zamenjal človek vesele poskočnice	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 13 113 213 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani