nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Jure, poved v sobesedilu:
Ko je bilo sonce že visoko in toplo, sta prišla do gozda; tam je bila senca, ki je dahnila na obraz in na srce tako blago, kakor božajoča materina roka. In tam se je zgodilo, da so se Juretove oči prvikrat zasolzile od sladkosti ... ”Ne stoj tam in ne glej, zijalo, obrni se ročno!“ je ukazala Meta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani