skrinjo (101-200)

nalila kave iz posebnega lonca, sedla je na	skrinjo	ter drobila bel kruh v sklenico, ki jo je tiščala	A
in bolna, odprla je duri in je sedla takoj na	skrinjo,	ne da bi pozdravila; naslonila se je ob zid	A
je okoli mize ter se je izgubil naposled pod	skrinjo.	Francka je pokleknila in je iskala dolgo; goldinar	A
stran, da se je opotekla po sobi in je padla na	skrinjo.	Nato je spravila denar v kovčég in je šla; še	A
lepo rdečo kravato, ki pa jo je bil spravil v	skrinjo,	odkar so pričeli nositi rdeče kravate socialistični	A
mi dalje, dacar, ročno odkleni! Odkleni tudi	skrinjo	svojih grehov in, poglej, kaj se je godilo pred	A
besedo o svojih grehih in komaj je potrkal na	skrinjo	spominov, mu je upadlo srce in glas mu je upadel	A
”Zlodejev! Le še malo bolj odpri	skrinjo	spominov, le še malo bolj jo prebrskaj in preišči	A
zabrenčala mimo, še podgano, če bi zaškrtala pod	skrinjo;	in tresko, še malo tlečo, bi držal z obema rokama	A
jo je ugledal v tleh ali v steni. Odprl je	skrinjo	ter je razmetal po izbi umazane cunje, razcapano	A
izglodana, da je bila skrinji podobna. Čez	skrinjo	je bila pogrnjena plahta in na plahti je ležal	A
ni prejel svetih zakramentov!“ Natanko nad	skrinjo	je bila špranja v skali in v špranjo je bilo	A
Peter?“ ”On sam jih je imel; tam so v culi, pod	skrinjo!	“ Ob skali je ležala cula, raztrgan predpasnik	A
prej pa vzemi svečo in jo pomakni bliže, na	skrinjo	jo postavi!“-	A
Postelja je bila trda; bodeča slamnica, na	skrinjo	položena.Trde postelje je bil vajen, na sami	A
godrnjaje v kuhinjo, ni se ozrla ne na Marka ne na	skrinjo.	Marko je sedel za mizo, gledal je verno v knjigo	A
ob zid je bila prislonjena slamnica. Tudi na	skrinjo	se je ozrl; pisane rože na nji so bile temnejše	A
je knjige na stol. ”Zakaj pa jih ne deneš na	skrinjo?	“ je rekel stric. ”Saj je res ... zakaj pa jih	A
stric. ”Saj je res ... zakaj pa jih ne deneš na	skrinjo?	“ je rekla teta. Marko je pogledal obadva	A
vzdignilo ga od tal ter ga treščilo zviška pred	skrinjo.	”A! ... Ná ... duhaj, vohaj ... prasec!	A
težko, prav težko se je spravila zjutraj na	skrinjo;	a oni torek so ji opešale roke, ravno ko je	A
krilo, od koder je pritekla v tankem curku čez	skrinjo	na tla.Babica je pripisovala to nezgodo svoji	A
sede godrnjaje za mizo, gleda nekaj časa na	skrinjo,	zavzdihne in vzame molek v roko.Zmolila je vse	A
”No, babica, zdaj pa kar na voz. Zad na	skrinjo	bote seli; saj bo počasi vozil.Malo vstanite	A
drobno solzo ... Nato pa je vdova spravila obleko v	skrinjo,	zaklenila je skrinjo ter je ni več odprla celih	A
vdova spravila obleko v skrinjo, zaklenila je	skrinjo	ter je ni več odprla celih dolgih petindvajset	A
odeli z gorko odejo; položili smo jo kar na	skrinjo	ter stali okrog nje žalostni in pobiti. Kazalca	A
videl je svoje lastne misli, utajene cekine, v	skrinjo	zaklenjene in nikomur razodete, in tiste svoje	A
« V tej razburjenosti je bila premetala vso	skrinjo	in se stoprav domislila, da v temi ne najde	A
sladka vdala? Martin je našel posteljo in veliko	skrinjo.	Postelja je bila razpala, skrinja se je dala	A
njega. Ves izmučen se je zgrudil Martin na	skrinjo.	Bulječ togo predse je vzdihal in venomer izgovarjal	A
in počenil. Iskal je v smeti in pajčevino za	skrinjo	in pod njo.In je otipal in izvlekel.	A
potlačil v nedrje. Sekiro je potisnil nazaj pod	skrinjo	in stopil v jutro. Blizu je stal lesen kozolec	A
siromakom. Pač pa sem vzel otročička na voziček; v	skrinjo	živalce nisem mogel zapreti, ker bi se bila	A
po parkljih!« Majnhalm je odklenil okovano	skrinjo	ob steni in Trlepu odštel stodvajset srebrnih	A
boš Turka moral otepati sam; če zve za tisto	skrinjo	zlatnikov, ki jih skrivaš v kleti.« »Bog nas	A
gresta baron in baronka ter preiščeta Pavletu	skrinjo;	hočeta se prepričati, ali je res, kar družina	A
začno preiskovati, vsak je moral odpreti svojo	skrinjo,	vojaki so zvesto iskali.Ko pridejo do Svetinove	A
ukradel, res, pa sem jih skrivaj v Svetinovo	skrinjo	nesel.Svetin je nedolžen.«	A
vprašali, kako je cekine ukradel in jih v Svetinovo	skrinjo	spravil, je sam tako povedal: »Sovraštvo do	A
Ko odide, grem v njegovo sobo, odprem njegovo	skrinjo,	privzdignem oblačila in na dno denem škatlico	A
precej!« reče ona ter odpre še enkrat svojo	skrinjo.	Tam v kotu zgornjega predala je ležal star molek	A
dela je deklica v žep in tiho zaprla zopet	skrinjo.	»Zaboga, Polonica, kaj se mudiš?« veli zopet	A
je meni obljubil. In ti, Meta, si ga dela v	skrinjo	in šele po smrti ga smeš pokazati, uj, šele	A
Kdo mi je povedal, naj grem pisma iskat v vašo	skrinjo,	za katero ste sami vedeli?Kdo mi je očeta imenoval	A
kar je vaša mama prinesla atu, jima vse pusti:	skrinjo,	posteljo, obleko, vse.Če se bo pa katera možila	A
bo pa katera možila, ji moraš napraviti novo	skrinjo,	novo mizo in posteljo; les samo. In vsaki sem	A
in Podlipnikova Ančka je tudi že spravila v	skrinjo	prečudno lepo veliko srce iz malega kruhka,	A
drugem tudi to lastnost imel, da je rajši v	skrinjo	spravljal in zaklepal kakor pa izdajal. »Kaj	A
kupljeno. Zato je jokaje zavila ruto in jo dela v	skrinjo.	Frtnatek Tekmec pak ji je moral tačas na dolgo	A
je bil Molek slekel kožuh, nesel ga v kamro v	skrinjo,	potem pa pobral stotake, vtaknil jih lepo v	A
kamro, potegnil vrata na pol za seboj in segel v	skrinjo	po kožuh, v katerega je bil na semanji večer	A
denarja ni bilo. »Morebiti je iz žepa smuknila v	skrinjo	med obleko!« mrmral je razburjen in skoro s	A
zrl na obleko, po tleh raztreseno, v prazno	skrinjo	in v gospodarja, ki se je tresel od same razburjenosti	A
ropotijo, kar je je ležalo okoli, preobrnila	skrinjo,	da se je prah pokadil iz nje, a listnice in	A
spravljal ali bolje metal svoje reči nazaj v	skrinjo.	»Kdo?	A
kaj spravljenega? Kaj pa vtikaš nos v mojo	skrinjo?	« »I nu ‒ čemu se jeziš?	A
bil Luka odšel od doma, preiskal je njegovo	skrinjo,	vso obleko, vse prostore, kjer je sin kaj hranil	A
menda ni treba, da je bil spravil križevce v	skrinjo,	v kuhinji pa raztopil košček svinca, stopljenega	A
Treba se bolje obleči! ‒ Jezno odpre	skrinjo	in potegne iz nje kožuh, tisti nesrečni kožuh	A
osem sto, Miciki pa še kosilo in posteljo in	skrinjo,	če se omoži ‒« »Torej bališče?« vprašal je Češek	A
« vprašal je Češek. »Ne, samo posteljo, pa	skrinjo!	« ‒ Potem so zopet vsi molčali.	A
večerji je šla Znojilka v kamro odpirat svojo	skrinjo	in prinesla staro mošnjico v hišo. »Nata ‒ za	A
Rekši, zavezala je zopet mošnjo in jo odnesla v	skrinjo.	Marko je naslonil komolca ob mizo in podprl	A
hiše, kjer je imel svojo sobo, in ga spravil v	skrinjo.	Vrnivši se, povezal je suknjo, v katero je bil	A
postelje ne, niti skrinje!« »No, postelj in	skrinjo	bo Brnot tudi lahko dal!« daje oni. »Vem, da	A
Prišedši v hram, je res z glasnim hruščem odprl	skrinjo,	zaeno pa se nasmehnil zvito in pest pomolil	A
prosila mojo mater, naj mi denejo te knjige v	skrinjo,	da se bodo z menoj peljale v Ljubljano, da me	A
za plotovi; jaz se premestim v sobo, sedem na	skrinjo	pri postelji, se naslonim na blazino in jamem	A
da je popolnoma zdravo. Zlezel sem zopet na	skrinjo	in jel zibati tako lepo, kakor znajo le matere	A
srce se mu je burilo v prsih. Znova je odpiral	skrinjo,	hlastno in neurejeno bral, verjel in dvomil	A
Trdovratno se je misli oklenil, zaloputnil	skrinjo	s knjigami in odšel v hišo.Družina je izbirala	A
voliča in izpod strehe je zvlekel Lovrač svojo	skrinjo	in jo porinil na voz. »Pojdimo še malo v hišo	A
rodne hiše. Stisnjen v klobčič je ležal za	skrinjo.	»Lovrač me ne bo strašil, prosil sem ga odpuščanja	A
Še bolj trmoglavo je grabil in spravljal v	skrinjo	in še bolj napeto je tuhtal, kako bi zadavil	A
»Tako? ‒ In David je plesal pred	skrinjo	miru in sprave; in Sokrat sam je plesal, vaš	A
jutro na otoku gosposkega moža, ki je tesal črno	skrinjo,	ali kaj je bilo, in jo vrgel, ko je bila dodelana	A
sem pobelil, kar je črno, in pokladal cekine v	skrinjo,	ki je prazna.’ Oče mu odgovore: ‚Veš, Francelj	A
Balasu. Pri njem bo imel shranjeno tudi svojo	skrinjo.	Obleko mu bo napravljala soseska: možje bodo	A
pernato blazino, poleg postelje pa veliko pisano	skrinjo,	natlačeno do vrha s praznično opravo in raznim	A
ki je toliko zanesljiv, da bi ga poslal po to	skrinjo.	« »Da!	A
vrat. V hiši ne bo nikogar in lahko bo odnesel	skrinjo.	« »Ali ‒ to bi bila nekaka tatvina; vsaj izgledalo	A
res dober namen, naj prineso tvoji služabniki	skrinjo	v Komen.« »To ni mogoče, Juri, zaradi moje varnosti	A
»Pojdem.« »Ali pošlješ po to	skrinjo	z denarjem?« »Pošljem.«	A
spravila Hemo v posteljo, potem pa je sedla na	skrinjo,	ki je stala v kotu, da bi zadremala. »Kaj ne	A
poroči moja dekle s fantom iz daljne vasi. Da ima	skrinjo	risano in pisano, da ima v njej obleke, ki je	A
še druga in velikansko telo sede k njemu na	skrinjo.	»Sinek,« pravi oče in pokrije goli trebušček	A
in vse zašite hlačice, sede v sami srajci na	skrinjo	in premišlja z grozo in sovraštvom o »voditeljih	A
še druga in velikansko telo sede k njemu na	skrinjo.	»Sinek,« pravi oče in pokrije goli trebušček	A
in vse zašite hlačice, sede v sami srajci na	skrinjo	in premišlja z grozo in sovraštvom o »voditeljih	A
. / Videl boš, kako zabavno se je igrati s	skrinjo	zavezo, delati onim tepcem zunaj svetlobne čudeže	A
izročil zvezdogled. Zakleni jo v mojo zakladno	skrinjo.	« »Ne skrbite, vojskovodja, oddahnite si, za	A
je čas, da se dokoplje do tega, si prilasti	skrinjo	skrivnosti in orožje v njej ter postane evianski	A
odslovi. . / . / stran 121 . / Zdaj odklene	skrinjo	in iz nje vzame knjigo, ki jo je dobil od Basana	A
prigoda. Zapre knjigo in jo zaklene nazaj v	skrinjo.	Nemirno se sprehaja po sobani in poskuša ukrotiti	A
da zadnje čase skoraj nič več ne spi. Poglej,	skrinjo	je sicer zaklenil, a pozabil ključ v ključavnici	A
poveljnik Iksiona, ni bil bog, sam je to zapisal v	skrinjo	skrivnosti.Potomcev ni mogel imeti, ker je bil	A
tako da se je morala stara Rožička povzpeti na	skrinjo,	če je hotela odpreti kuhinjsko okno.Za nameček	A
Rožičevi kleti, ko so posedli na veliko, okovano	skrinjo	pod oknom in se stisnili drug k drugemu kot	A
letne čase in končno odprl skrbno zapahnjeno	skrinjo,	v kateri sta osupla zagledala delujoči galaksarij	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani