skrb (401-500)

Jutri, ravno ta čas! A moja	skrb	bode, da naju nihče ne bo motil.Zbogom, Marija	A
koščenem in bledem obrazu sta se izražali bolest in	skrb.	Vse na njej je govorilo o pomanjkanju in skoraj	A
morem,« je stokala kakor obstreljen zajec, »in	skrb	me mori, kje naj se dobi denar za Apetovo menico	A
milosti! Božja služba je tem dečakom najmanjša	skrb,	vsi se valjajo po pregrehi kakor svinje po blatu	A
»Nekaj se bode že moralo storiti. Tvoja	skrb	naj je, Wolfgange, da ne doživim kakih nepriličnosti	A
mu je razoranem licu, da ga morita strah in	skrb.	Klobuk je bil izgubil nekje v gošči, in sedaj	A
je torej blago za mé, gospod Ručigaj! Obračaj	skrb	v to, da ne bo nepotrebnega krika in ihtenja	A
Še vedeti nočem! Malo me je	skrb!	« Prične jezno hoditi po sobi.	A
obiskati svojo nevesto, konteso Margerito!’ ‚	Skrb	mi bo, na cesarski moji besedi, skrb mi bo,	A
Margerito!’ ‚Skrb mi bo, na cesarski moji besedi,	skrb	mi bo, da se kmalu poročita!’ Te nepopisno ironično	A
Saj je že vse pozabljeno! In kaj tebi	skrb,	ti usmiljenja vredni revček moj!Zaspi, zaspi	A
igra, pri kateri se je igralo za srečo mojo!	Skrb	in up sta me navdajala obenem; skrb, če sem	A
srečo mojo! Skrb in up sta me navdajala obenem;	skrb,	če sem se spominjal na imenitnost stare obitelji	A
Da, da!« pritrjeval je ta. »Sicer me bo pa	skrb«	‒ oglasil se je oni ‒ »da ne pride več v Sotesko	A
Pristopila je bliže, in obraz sta ji prešinila	skrb	in strah, grof Egon pa je s sladkim glasom nadaljeval	A
umorjen in oropan. Ti skrbi se je pridružila še	skrb,	da bi moje premoženje, katero sem si pridobil	A
krvoločni človek, vse tiste sta sedaj morili	skrb	in žalost.« Tedaj je dostavil kaplan Andrej	A
ni šala, ljubi prijatelji! In morila me je	skrb,	pa se nisem upal vprašati pri ljudeh, da bi	A
duhovščina. Ob tej misli ga je pritisnila še večja	skrb,	ali bo zmagoval nalogo, ki si jo je naprtil	A
smo zdravi in se zahvaljujemo za pozdrav in za	skrb,	« je tudi opat Vincencij vljudno odgovoril po	A
ga je od vsega hudega že sama kost in koža,	skrb	in molitev in delo ‒ še jesti siromak ne utegne	A
svobodnjaka Gorazda, močno dolga, tako ga je pestila	skrb	za srečo otroka; a ko je prišel tja, mu je bila	A
bil, če bi vedel, da je Zlebor zdrav.« Očetna	skrb	ga je nekoliko spekla, vendar je še dalje zaupal	A
Bolj ko se je bližal Gabru, večja mu je bila	skrb,	kaj bo rekel Trlep. Kjer se danes sonči prijazna	A
in nič več se jim jutro ni zdelo lepo; neka	skrb,	neka bojazen jim je kalila pogled. Čez čas se	A
je arhidijakon pokimal. »Le meni prepusti to	skrb!	« Emi so kar solze zalile oči, tako srečo je	A
prav prijetno dregnilo in mu nekoliko odrinilo	skrb	in nejevoljo.Saj je sam skladal pesmi in jih	A
grofična, sem pogodil, kdo je njen vitez, me ni	skrb,	« je pisar nedolžno dostavil. XIX.	A
orožje pripravlja in konjska oprema popravlja.	Skrb	za delo na polju in za red med tlačani je prepustil	A
zrasel čez glavo tudi že vam samim, naj, ni me	skrb,	svobodnjak pa mu res ne bo v strahu!« je svobodnjak	A
pod Svibnem so se spet ustavili. Majnhalm je	skrb	za četo prepustil bratu in Hartviku, sam pa	A
sta materina ljubezen in njena bolečina!« A	skrb	za svojce je grizla in trla povsod, tudi po	A
se je branil in zahvaljeval za ljubezen in za	skrb;	»le ohromotilo me je za kak čas!« »Tiho!« se	A
Šumbreški našel prejšnjo misel. »Druge bolezni me ni	skrb.	Ditrik je otorej, da se ji bo že izvil.«	A
cesarjeva ihta kako ne poleže?« je opata spekla huda	skrb,	da je postal ob mizi in se spet zagledal v neveselo	A
mislite, da jih vodi ljubezen do ljudstva ali	skrb	za njegovo boljše življenje; le za oblast jim	A
Bog nemara namenil kaj prav posebnega - ni me	skrb	zanj ...Le Francè, zaletel, da bi se umedil kaj	A
vašemu očetu.« Fanta sta molčala, Polonina	skrb	se je prijemala tudi njiju, upanje vseh treh	A
lepo!« V vesele in otožne misli mu je segala	skrb	za Slabeta. »Hm, predolgo se mi mudi	A
Kako naj bi se rebrili hudi gosposki?« »Ta	skrb	vas ni trla nikoli!Pokorno ste vselej kar šli	A
gomazeli v cerkev. Še tisto dopoldne ga je	skrb	nesla v Stično.Vso pot mu je bílo na uho, kako	A
vdova ga teže ujame kakor devica.« Francetova	skrb	je Trlepu vendar šla v glavo. Nameril se je	A
patrom opatom. »Joh,« ga je že grizla druga	skrb,	»za menihi pride graščak!O, da bi ga tristo	A
Dejali so, da se kar vidno pomlaja.	Skrb	za svojo zunanjost, ki jo je začel prav nežno	A
vsaj kaj uspeha! Ampak kakor se obrne, nova	skrb;	česarkoli se loti, izguba in nove sitnosti!	A
mora biti, mora biti. To, vidiš, je moja edina	skrb,	ki mi ne da miru.« Brnad je obmolknil; tudi	A
ljubezni in vsega, česar ti je bilo treba? Prva	skrb,	ki si si jo naprtil v uri pijane ničemurnosti	A
so ji silili na oči kakor bi hoteli zasenčiti	skrb	in sram, ki sta se kopala v debeli solzi, viseči	A
mogel spati. Vsak večer sproti ga je pekla	skrb	za razvajeno hčer, ki se je bila navadila, da	A
Mariji odslej ni dala miru in pokoja ljubeča	skrb,	kako bi pomagala oslabelemu očetu.Predobri in	A
tistih dneh šele je začela spoznavati vsakdanjo	skrb	in resnost življenja ter neizogibno potrebnost	A
zatlačeno nebo, je bilo motno in brez moči.	Skrb	je tiščala tlačana, žival in priroda sta bili	A
»In nemilost? Ha-ha,	skrb	ga je te.« Gospod Ambrož se pač ni dosti menil	A
težko, nemirno je dihala. Tiho se je umaknil,	skrb	in žalost sta šli z njim. IV.	A
mest in gradov, naj bo vsaj pri nas ljubezen,	skrb	in pravičnost za ljudstvo in za vzgojo mladine	A
‒	Skrb	vedečnih sosedov je bila prevelika, Liza z nobeno	A
zeleno, eno ima rumeno ... « Trlep je poskočil,	skrb	ga je vzdignila: »Semkaj bodo prišli, obdarovati	A
ga, v Tvoje presvete roke izročam oblast in	skrb	svojo ...« In se je prekrižal in Materi božji	A
na to kaj mislite?« »Tega me ni treba biti	skrb.	Menihi naj gledajo in skrbijo!«	A
ustnicah še čuti toplino njenih prstov; njena nežna	skrb	ga meči do inakosti, v ušesih mu še zvončkljajo	A
»Kaj mi mar! Njih	skrb.	« »Če bi tistega ujetnika imeli tu, bi ga izprašali	A
nisva velela, hvale pa smo mu vsi dolžni za	skrb	in previdnost.« Pametni odgovor ni bil prav	A
pojdejo menihi?« je Trlep povedal svojo veliko	skrb.	»Kam?	A
ti gosposka še nazvitorepi iz tega.« »Ni me	skrb	‒ saj je zdaj stiška.Zavira bi bile le ta, da	A
v cerkev in ihteli pred Marijinim oltarjem,	skrb	in molitev sta iskali prenaglega in pregorečega	A
gonil svojo. »O, tlačan je vendar spet zbudil	skrb	v najimenitnejših glavah in najdaljših bradah	A
oblačje, ki se je kopalo iznad Obolnega. A ta	skrb	se je umikala presrečnemu občutku, ki mu ga	A
bil rad vprašal, a grof mu je obrnil hrbet.	Skrb	za pogreb pa se je res oglasila precej. Hm,	A
me poznal, ko si mi po svoji sveti volji na	skrb	in odgovornost dal naš stari samostan,« se je	A
zbogati. Opat je vstal in šel, češ, ta zoprna	skrb	naj se nekoliko prespi, posojilo dajati ni nikdar	A
slišal ... « Štepič je slišal pogovor, velika	skrb	mu je zlezla na rame. Pa je šel in zbral hišne	A
poznalo, da na svojih plečih nosi misel vseh in	skrb	za vse.Tih in zamišljen je sedel na štoru ob	A
tudi samostana, čuječi da bodite.« O, grofova	skrb	za samostan je bila močno všeč stiškemu opatu	A
bi jim bil obrnil hrbet, pa se jih je bal in	skrb	ga je bila za stiško gospoščino.Vendar je skočil	A
Francozu in mu prijazno reče: »Bazile, tvoja	skrb	za prijatelja mi je zelo všeč in vsem ljudem	A
gospodar Teodor domov, je bila Svetinova prva	skrb,	da je tisto mošnjo vzel in mu jo nesel, rekoč	A
smejal, ko bi videl teči kri bratskih rodov. To	skrb	mi odvzemita.« Brkati Som je prodirno pogledal	A
/ . / stran 212 . / Pa še druga, ne majhna	skrb,	je trla Grčavega Bresta. Ostrorogi je bil s	A
sestradan volk okrog drobnice v staji režeča se	skrb.	Grčavi Brest, ki se je izkazal za pridnega in	A
kolišče Ostrorogega Jelena je pa legla še težja	skrb.	Pretekli so trije dnevi.	A
Ostrorogega Jelena se je pa pritihotapila še ena	skrb	več: »Kaj, če se tudi Pegasti Ris ne vrne več	A
ljubilo, tako zelo jih je bila vse prevzela	skrb.	Najbolj zamišljena je bila Zorna Kalina.	A
je izročil kolišče in nas vse v varstvo in	skrb	zvestemu Pegastemu Risu.« »Ha!	A
po poševnini navzgor na mostišče. Bodla ga je	skrb,	če more čarovnica Medeja tudi bojevnike tako	A
Njen postarni obraz je bil zguban v eno samo	skrb.	Ljubeče, nobena mati bi ne mogla bolj čutiti	A
213 . / Bolj kakor obadi je Srnjaka zbadala	skrb	za Zvesto Črnoglavko.Ni lončarila spodaj pri	A
kakor bi ga svoj živi dan ne bila morila nobena	skrb.	Drugo jutro se je spustil z drevaki po Dolgem	A
poglavarski ogenj in ga prevzela zanaprej v svojo	skrb.	Voščili so še drug drugemu srečo.	A
zasedel. Že pod prejšnjo avstrijsko vlado je bila	skrb	za življenje in imenje podložnikov močno zanemarila	A
za enkrat v malin dati? Pa vsega tega ti ni	skrb,	kadar pri vinu sediš in tisto babo napajaš	A
Eno leto! Za celo leto je bila vélika	skrb	odložena! Ali podoben je Šepec tistemu hlapcu	A
nelepih očeh, da je že veliko živela in poznala	skrb	in strast. Čarobno je obsevala vžgana trska	A
spravila družino iz izbe, prevzela precej vso	skrb	za bolnika sama, močila ga je, preobvezovala	A
prišel pred svojim odhodom zahvaljevat se vam za	skrb	in potrpljivo postrežbo, katere nisem zaslužil	A
bolečine. Misli so se ji podile po vroči glavici in	skrb	je s tesnim preveslom objemala boječe srce.	A
pridno mož zauživa, kar mu je pripravila njena	skrb.	Bil se je namreč gospod Krševan ravnokar vrnil	A
ga vodi posel na deželo filistrski posel ali	skrb	za vsakdanji zaslužek, o katerem pravi narodni	A
kolikor se je dalo, samotno držala, za vse drugo	skrb	prepustivši Senčarjevi, celo za vso odgojo mlade	A
večerov ne. Ker je mladi inženir poznal posebno	skrb	svoje hišne gospodarice za njeno hčer, da ne	A
imel je troje otrok! Skusil je revež, kaj je	skrb,	kaj nadloga; ali pomagati si ni vedel. Nekatero	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani