Njegov siloviti zamah vrže sprednjo vrsto na tla in jo povalja po prahu, nato zahrešči plot: z enim samim prijemom odtrga debelo lato in jo zavihti nad svojo glavo. Okrvavljen in raztrgan skoči s plamenečimi očmi med napadalce, ki mahoma pokažejo pete in se z rezkim kričanjem razbežijo po trgu.
Ulrik se ves prašen in kakor pijan pobira s tal, s krvavimi očmi buli v močnega nasprotnika in ponavlja s penastimi usti, kakor da je ob pamet: