Justinijan je šel s Teodoro v slonokoščeni dvorec: Ko sta bilá sama, je objel kronani despot zemljé svojo ženo: hčerko medvedjega hlapca, javno hotnico Aleksandrije, Damaska in Bizanca, ter ji v solzah šepetal: »Ti mogočna, ti zmagovalka, edina, najsvetejša, najdražja in najzvestejša svojemu carju.« »Justinijan, hočem, da so poslej odprta vsa vrata v palači Epaftoditu, da sije nanj vsa tvoja milost. On mi je podaril konje!«