Pozno ponoči se je vrnil Juri domov, Rožanca pa ni videl več, zakaj dva dni pozneje je izdihnil svojo dušo dolinski grobar. »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade,« je menil Premec, ko je spremljal med redkimi pogrebci svojega soseda na poslednjem potu.
V oporoki Rožančevi pa je bil imenovan za edinega dediča Juri Pečar na Strmi peči in okoli pet tisoč goldinarjev je podedoval Juri.