nova beseda iz Slovenije
PETER: Tudi meni je blago ob tej uri, Jacinta: | romar | je zaduhal cesto!Zapleši, Jacinta! | A |
da prejmeta odvezo za moj greh. JULIJA Ne, | romar, | tvoja roka ni grešíla, ko šla je k svoji tovarišici | A |
da vera se v obup ne spremeni. JULIJA Saj, | romar, | veš, da se svetnik ne gane, čeprav usliši prošnjo | A |
Oče naš, ki si v nebesih... stokrat ti povrni, | romar, | novčič oglodani... Vrag te vzemi črni! | A |
zopet pride prošenj in molitve. Torej hitro, | romar, | hitro, novčič oglodani, hitro pojdi črna žalost | A |
srcá bežati. . / . / stran 136 . / Marskteri | romar | gre v Rim, v Kompostelje Marsktéri romar gre | A |
Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje Marsktéri | romar | gre v Rim, v Kompostelje, Al tje, kjer svet | A |
zdaj pojdi, ko se je nagnil dan! Na pot, | romar, | na pot! Vzemi palico, pokrižaj se in | A |
‒ Jaz tukaj na pragu kot | romar | stojim, rad v tvoje svetišče upiram očesa, in | A |
utelešeni. Razgled jim zastira neba modrina, | romar | me prepozna, ve, od kje sinjina. Krilata je | A |
jutro je sivo in mrzlo in moja mati vstaja. | Romar | pomisli: zvon, ki v to temno jutro zvoni, moje | A |
stran 33 . / Konec Postavljam ti spomenik, | romar, | tavajoči romar. Poznam tvoje ranjeno srce in | A |
Konec Postavljam ti spomenik, romar, tavajoči | romar. | Poznam tvoje ranjeno srce in tvoje izsušene | A |
tvoje izsušene žile. Postavljam ti spomenik, | romar. | Tvoja beseda je umirala, še preden si jo izgovoril | A |
grozen in siv. Zato ti postavljam spomenik, | romar. | Kraška jesen Sladka črnina, polni grozd, jagode | A |
ničesar želel, in pred ljudmi bi se zaprl, kot | romar | na gorski poti bi umrl. Ne, jaz nočem še umreti | A |
nekoliko nagnjen in s hrbtom prislonjen k oltarju. | Romar | ali berač ali kaj v capinskih capah.Z roko je | A |
vodnik v slovenskem jeziku pod naslovom Ogrski | romar. | Ogrski ali kranjski je bilo pač vseeno, z Vzhoda | A |
nekoč pater Simon, zdaj samo še Simon Lovrenc, | romar | na poti v Kelmorajn, za ljudstvom, ki se je | A |
priča danes . / . / stran 99 . / zjutraj. Vsak | romar | je imel ob sebi posodo za odvajanje vode in | A |
in sezname romarjev, malo več reda bo tukaj, | romar, | ki je preskrbljen z vsem, kar spada k takoimenovanemu | A |
ima romarski vojvoda Mihael Kumerdej prav: | romar | res ne potrebuje ne zlate verige ne nobenega | A |
konji hrzajo, za popotnega človeka, tudi če je | romar | na sveti poti, je najbolje, da potegne glavo | A |
poškropila z brivskimi pomadami, ki jih je neki | romar | prinesel od landshutskega brivca.Ta se je ponudil | A |
resnice, močno vznemirila očitna laž, da je neki | romar, | neki oča s Ptuja, star sto petdeset let in da | A |
želel pogovarjati se z njimi? Vsak slovenski | romar, | vsak otrok v deželi, iz katere prihajajo, si | A |
poveljnik straže in njemu je nekakšen smešni | romar, | kaj že? sholastik? v trenutku nepazljivosti | A |
Kaj si torej? je rekel Windisch, sholastik, | romar | ali vohun?Ne boš odgovoril? | A |
Koroškem, kjer sta se srečala stotnik in jezuit, | romar | in vojak... koštrun, je rekel Windisch, namočil | A |
sodnikovi mizi oživela, in glej, oživel je tudi | romar. | Vsa krčma se je veselo smejala tem zgodbam | A |
rekel pater. Nekdo, mislim, da je bil neki | romar | iz Marbruka na Spodnjem Štajerskem, pa je dejal | A |
ki tava med vojskami proti Kölnu, suženj in | romar, | izdan, potolčen morda, nemara krvav, nemara | A |
eno besedo. Prehoda s tega na oni svet pa se | romar, | ki išče, človek, ki razume, prehoda se zave | A |
obkrožen z zemljo. Mornar obkrožen z zemljo, | romar | vržen v ječo ali priklenjen na bolniško posteljo | A |
cesto leteti nekaj raketi podobnega... bil je | romar | v dolgem plašču s kapuco in dolgo zakrivljeno | A |
daljnjih poti in cest... Stopa pred zrcalo | romar | nemirni, romar vsakdanji, večni bojevnik... | A |
in cest... Stopa pred zrcalo romar nemirni, | romar | vsakdanji, večni bojevnik... Medtem ko je | A |
je kovček privolil v to, saj ni popotnik ali | romar, | temveč dijak, ki v teh trenutkih pada iz doma | A |
in ostrmel kakor v časih žive vere pravoverni | romar, | če je po dolgi poti zagledal v romarski cerkvi | A |
oltarja na desko. V cerkvi je bil tudi ogrski | romar | in je prišel in stopil na desko, da bi poljubil | A |
pride v vas in stopi mednje tuj človek, popotni | romar. | »Ljudje božji, zakaj ste žalostni?« | A |
Povedo mu vse natančno. | Romar | posluša in nato se jim razodene: »Romar sem | A |
natančno. Romar posluša in nato se jim razodene: » | Romar | sem, ki prihajam iz devete dežele, od devetih | A |
videl bele kače, ne o njej količkaj slišal.« | Romar | je zaukazal: »Pripravimo se!Nanosite pred Kačjo | A |
v tri grmade, kakor hiša visoke. Prišel je | romar | in pohvalil: »Dobro ste naredili.Zažgite grmade | A |
Ljudje so zažgali in se razpostavili po bregovih, | romar | je splezal na hrast, edino Bonifac je obstal | A |
hrast, edino Bonifac je obstal blizu drevesa. | Romar | na hrastu je zabrlizgal na čarovno piščalko | A |
Vse so ostale v njej. | Romar | zabrlizga vnovič, še vse huje kakor prvič. | A |
V tej se začno zvijati in kmalu onemorejo. | Romar | zabrlizga tretjič. Tretji val večjih, pisanih | A |
oddahnejo: Rešeni smo! Takrat zabrlizga ‒ pa ne | romar | ‒ in tako strašno, da ljudje zavrešče in se | A |
/ stran 71 . / S hrasta pa obupano zavpije | romar: | »Ta bela!‒ Molite zame!« | A |
sredo in si prebije široko pot skozi ogenj. | Romar | na hrastu še enkrat obupno zakriči: »Konec! | A |
Jan se je prestrašil. ”Ne romaj, | romar, | ob tej uri!“ Opotekal se je in stražnik, | A |
teboj, ko sam komaj moreš?“ se je nasmehnil | romar | izpod sivih brk.”Če ti je dano, da prideš do | A |
blizu; daj, da si oddahnem pri tebi, jaz plahi | romar! | A | |
Božiču pa bi sklenil roke in upognil glavo. | Romar, | ki si nikoli ne odpočije, si odpočije za Božič | A |
je pogledalo v prihodnje dni. Pa se napoti | romar | v Ljubljano - kje žalost, kje plahost? Vesela | A |
je lehak in poskočen. . / . / stran 84 . / | Romar | stopi v krčmo, z levico objame natakarico, z | A |
se poslavlja, si mu odvzela osmero bremen. | Romar | se čudi in srce mu poje: obraz do obraza, nikjer | A |
obraza, nikjer bridkosti, nikjer hudih misli; | romar | gleda: hiša do hiše, smejo se prijazno, nekatere | A |
smejo se prijazno, nekatere celo mežikajo; | romar | posluša: beseda do besede, pesem do pesmi, vse | A |
besede, pesem do pesmi, vse so prešerne. Tako | romar | gleda, posluša ter se čudi in njegovo srce je | A |
že spotoma storila ta čudež? Vse je pozabil | romar | - polje ni rodilo, živina je pocepala, davki | A |
vojska žuga ... pa naj bo, kakor je božja volja! | Romar | vstane ter se napoti v krčmo.”Mati božja, ti | A |
še meni privošči kruha in vina!“ Pokriža se | romar | ter je vesel, da je zadobil odpustek in milost | A |
Čudo prečudno! Polno vrečo bridkosti je nesel | romar | na strmi hrib, da bi jo tam odložil; vzdihoval | A |
kakor pokopališče: v daljne kraje se napoti | romar, | da užije življenje; povrne se k tebi, kadar | A |
levo, ali na sever, ali na jug! Ne vprašaj, | romar, | za ljubezen, ne za vdanost, ne za zvestobo; | A |
Ti ne boš dobil take, preveč si popotnik in | romar! | “ Ali je bila sopárica, ali je bilo pivo | A |
nad njim. Zakaj znamenje bi bilo, da postane | romar | nekoč.Tudi smejati se ne sme in tudi učiti se | A |
ponižan, o, uničen, kadar je dosežen. Da je | romar | vesel in vriskajoč, dokler roma, in da je šele | A |
bremen, ki so njegov pravični delež, zadene | romar | na svoje rame še Petrinovo modrost?Zdi se mi | A |
stola in se obrne proti vratom. Tam stoji Anton | Romar; | truden in zaprašen.Njegov resni, podolgasti | A |
vsako leto v domovino, kakor se napoti pobožni | romar | na Brezje ali v Marijino Celje; šle so misli | A |
in je ponudil Grivarju roko. ”Nocoj si kakor | romar, | ki je prišel od božje poti in je njegovo srce | A |
in bil bi pokleknil. ”Sedaj pripovedujte, | romar! | Dolgo časa je bilo in veliko imenitnih zgodb | A |
daljen, kakor da je zunaj pred oknom izpregovoril | romar, | pogledal v izbo ter šel po klancu dalje, truden | A |
so povedali, da se vrneš v Ljubljano, trudni | romar! | Kam bi te nesla drugam, tvoja noga, ki išče, | A |
katakombe v srcu brata. Brez počitka blodi | romar | po teh skrivnostnih hramih, po teh mračnih stopnicah | A |
stvar tesno objemajoči ljubezni. Vse to vé | romar, | zato ga ni strah, da bi se očitno izpovedal | A |
sram, najbolj sram pa ga je ljubezni. Tebe, | romar, | ne sme biti sram!Tebi, romar, je ukazano od | A |
Tebe, romar, ne sme biti sram! Tebi, | romar, | je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni | A |
zatajena, bi te vekomaj žgala na srcu; in ti, o | romar, | poznaš to bolečino!... Spomni se na svojo mater | A |
svojih. Šel sem dalje kakor blagoslovljen | romar, | tako srečen in v srcu vriskajoč.Ob tisti lepi | A |
... O, | romar | pa gleda v sonce in se smeje in gre dalje.Kaj | A |
stran 209 . / In še zmerom sediš tukaj kakor | romar. | Sleci se no, sleci; veliko boš še porabil obleke | A |
hiše. . / . / stran 212 . / ”Odkod pa ti, | romar, | ti stari Ahasver s potuhnjeno mladim obrazom | A |
pozneje bom vse povedal 4 čil in zdrav, reven | romar | in svetnik božji naj vsem pomaga 5 Sveta Devica | A |
vode sem. »Ha, kako vendar laže ta lavretanski | romar! | Ali se ne spominjaš več, kako je bilo pri Kovščaku | A |
žalosten vzkliknil Lukež. Pa ga je kompostelski | romar | potolažil: »Žena te ima rada in ji boš lahko | A |
Jok pohvali, ga je pa grajal. Pa kompostelski | romar | še ni dokončal: »Seveda!Do gamsov in srnjakov | A |
iz Vrlič. Kakor mati otroku je kompostelski | romar | izpral obolelemu tovarišu vnete rane, nalil | A |
čakaš?« Marko ni vedel, ali ga kompostelski | romar | skuša ali mu nagaja.Ostro ga je pogledal, pa | A |
Jutrova dežela ravna ali gorata. Najstarejši | romar | mu odgovori: »Proti zahodu se poteže dolga gora | A |
in nepotolažen ni šel od križa noben pobožen | romar. | Veliko je bilo prekletstvo kačje, ali še večji | A |
Ločnikarjevi domačiji sem prišel peš, kakor | romar, | v potu svojega obraza in s svojo pezo na duši | A |
Stroga Morana 171 56. Najzetova ženska 174 57. | Romar | iz začasja 177 58. Aldino mrežkanje 180 59. | A |
57. | Romar | iz začasja Zbudil se je časopotnik Ramtin Pankr | A |
potujoči rokohitrc Hanswurst iz novele Peti | romar | (1923).Kaverin se postavlja v vlogo vsevednega | B |
preprosto odšel in zakoračil v vodo. Drugi beraški | romar, | Dostojevski, pa pravi: "Socializem je ... sinje | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |