nova beseda iz Slovenije

rdečica (61-160)


»Pomeni?« Rahla      rdečica      je šinila Minki v lice. »Kaj bi pomenilo  A
dolgčas. Dvakrat je prečitala Alena pismo,      rdečica      ji je plula v lice; tiha sobica, kjer se je  A
zbežala v hišo. Žaku pa je zalila obraz temna      rdečica.     S stisnjenimi pestmi se je približal mojemu osuplemu  A
da še zdravega ne okuži!« Lovreka je oblila      rdečica,      zakaj učiteljeve besede je razumel kot grajo  A
medtem ko je dečku po licih zavalovila temna      rdečica.     Ko je spregovoril, se mu je glas zatikal.   A
njegovo zagorelo polt ni več udarjala temna      rdečica,      glasilka zdravja in življenjske radosti, temveč  A
Oblaček za oblačkom, pok za pokom.      Rdečica      se spreminja v umazano rumenilo ...V zraku nad  A
izginil ko kafra...« Lovrekov obraz je zalila temna      rdečica:      povesil je glavo, navdan z mešanico veselih  A
oči se mu razširijo, v obraz mu buškne temna      rdečica.     Prišlec ga še ni opazil, zakaj s sklonjeno glavo  A
napel in v začrnela lica mu je buhnila srdita      rdečica.     On, ki že izza mladih nog ni razumel šale, je  A
draga, pokaži mi še otroka!“ Že je izginila      rdečica      iz njenih lic in ustnice so ji bledele od srda  A
premikati na stolu; stisnila je ustna in lahna      rdečica      ji je stopila v lica; gledala pa me je tako  A
govoriti dalje, toda umolknila je nenadoma in rahla      rdečica      se je prikazala na njenih licih. ”Navsezgodaj  A
slonice in se je napol vzdignila z životom; temna      rdečica      se ji je razlila po licih do vratu in oči je  A
stopila tedaj . / . / stran 54 . / nenavadna      rdečica      in zasvetile so se tudi njene oči - nenadoma  A
zabavljice. Njegova lica niso bila več bleda;      rdečica      je gorela iz njih, posebno kadar je čez mero  A
ter žel velikanskih napredkov ... Oblila ga je      rdečica,      in strahom je gledal okrog sebe, kadar se je  A
izginil, predno sta se osvestila. Mileno je zalila      rdečica      do vratú, a Milan je mršil obrvi ter se grizel  A
otroški in prav tako brezkončen sram; paleča      rdečica      ni hotela z lic, še zmerom bolj je žgala.   A
pogledala v obraz: lica so mu bila zardela in      rdečica      je ostala, bila je zmerom žarnejša in ogenj  A
polje. Mateja je zabolelo, od srda mu je zaplala      rdečica      v obrazu. ”Glej, grešil sem, ker hočem više  A
poljubil na ustnice. Hanca je strepetala, temna      rdečica      ji je zaplala v licih ... Od fare gor se je  A
vedi, če se je vrnil!“ je odgovorila Hanca in      rdečica      ji je šinila v obraz. ”Na fari je menda ostal  A
vse izpremenilo; lep ogenj je zasijal v očeh,      rdečica      je zaplala v licih in kakor prej so bile ustnice  A
obraz, samo na kosteh pod očmi je še ostala      rdečica      in ustnice so se bile zategnile v čuden nasmeh  A
glavo v dlani. Bral je hitro, oči so ga pekle in      rdečica      mu je temnela v licih.Do konca je prebral in  A
tresočo roko in ga je izpraznil na dušek; progasta      rdečica      se je prikazala na suhih licih. ”Kam pojde  A
bili njih obrazi pod sivim nebom. Ugasnila je      rdečica      tudi v licih Kurentove neveste; sklenjene roke  A
natočil drugi kozarec in je izpil na dušek: rahla      rdečica      se je prikazala na njegovih zabreklih licih  A
osupel nanja, ni videl, kako je bila izginila      rdečica      z Alminih lic in so ostale samo še dolge rdeče  A
Ali razumete?“ Gledal je zmerom bolj nemirno,      rdečica      se je prikazala na njegovih dolgih licih.   A
človek, ampak moje srce je blago ...“ Še gorkejša      rdečica      mu je šinila v obraz, ko se je zasmejal Košir  A
časih zatrepeče na teh krasnih volutah bolna      rdečica.     Zdi se mi, da poljubljam obraz mrličev, Matilda  A
moški glas. V tistem hipu jo je oblila temna      rdečica.      ”To je bil greh!“ je šepetnilo v srcu.  A
se je, Kačur pa je obstrmel in polila ga je      rdečica.     Nato se je nasmehnil nerodno, v zadregi, in oči  A
”Vlačuga!“ Oblila jo je temna      rdečica.      ”Še enkrat reci to!“   A
Kadar je bila pri njem, se je prikazala nežna      rdečica      na njenih licih, oči so sijale, molčala je in  A
mogli odkrižati ...“ Mihova je oblila temna      rdečica;      ustnice so se mu gibale, toda izpregovoril ni  A
dvema paroma konj ...“ Izpraznil je kozarec in      rdečica      mu je stopila v lica, čuden ogenj se je vžigal  A
kdaj.“ ”Kaj se poznata?“ je vprašal učitelj;      rdečica      mu je bila stopila v lice. ”Od prej se poznava  A
poluodprtih trepalnic so gledale bele oči, bolna      rdečica      je gorela na razbeljenih licih, ustnice so se  A
utrujen. Amalija je plesala z Vranom; lahna      rdečica      je plavala na njenih licih, in njen pogled je  A
kakor speč metulj. Obraz je bil svetel in poten,      rdečica      pa se ni hotela prikazati na licih. Mati  A
otroku v grlo, in ko se je vzdignil, je bila      rdečica      na njegovem zalitem obrazu še temnejša.Drobne  A
opravila!“ Župnik je spravil list in je molčal;      rdečica      v njegovem obrazu je bila bledejša, nekaj težkega  A
se je čelo nagubalo, in v senca mu je stopila      rdečica.      ”Dà, spominjam se...“ je odgovoril počasi in  A
ne bo nič s teboj.“ Mrak je molčal in temna      rdečica      mu je zalila obraz ... To je bilo pred davnim  A
kakor je tvoj, nisem videl še nikoli.“ Temna      rdečica      se ji je razlila po licih; pogledala je v stran  A
telo je bilo močno in polno, ognjena, krasna      rdečica      ji je ležala na obrazu, vlažne oči so gledale  A
višje in višje, dokler ni zasopljen utihnil.      Rdečica      na Haninem obrazu je postajala žarnejša in temnejša  A
pozneje; ustnice so se ji bile napele, topla      rdečica      - tako nežna in fina, kakor da bi bila samo  A
je razžalil: od senc dol se je pokazala lahna      rdečica      na njenih licih; toda ni ga genilo; vesel je  A
sebi; tako ga je bilo sram, da se mu je izlila      rdečica      po licih in da je hodil hitro, s sklonjeno glavo  A
bolne prsi so se burno dvigale od sreče, jetična      rdečica      se je bila razlila od las do vratu ... Voz  A
ne bova čakala ...“ Nenadoma se je prikazala      rdečica      na njenih licih, Bog sam vedi odkod. ”Saj  A
zgodilo, kar nikoli še v petindvajsetih letih:      rdečica      mu je šinila v obraz in povesil je oči.Zardela  A
strah, ni se ganil in ni rekel besede; rahla      rdečica      se je bila prikazala na njegovih sencih.   A
nižje nad očmi in ustnice so bile tanjše, tudi      rdečica      na licih ni bila več tako gorka.In Peter je  A
vekomaj, amen!« Sestri Elekti je šinila bolna      rdečica      v bledo lice.Drobna, neznatna je stala pred  A
skomizgnila z rameni. Gospe materi je stopila      rdečica      v lice. Takrat se je zgodilo nekaj tako čudnega  A
materi Serafini na lice, ko je vse to brala,      rdečica      sramote ji je zagorela v obrazu. Vzdihnila je  A
Nosnice so ji drhtele na ostro rezanem nosu, rahla      rdečica      ji je zaplala v obledela lica, ostro so sinili  A
misliš, da sem pijana, kaj?« Anici je šinila      rdečica      čez obraz, ni mogla prenesti taščinega pogleda  A
Fantje so se zasmejali, Juriju pa je udarila      rdečica      v obraz. »Le pojdi, Juri, plačam pa  A
za roko. »Juri!« je dejala skoro trdo, in      rdečica      ji je plala v obraz, »takrat ni dovolila tvoja  A
Moraš!« Glas ji je drhtel, in      rdečica      ji je plala v obraz.Prijela ga je za roko in  A
vendar, tedaj je Anica začutila, da ji polje      rdečica      v lice in da se ji napolnjuje srce z bridkostjo  A
»Kaj naj skrijem?« si je mislila Anica, in      rdečica      sramežljivosti ji je zalila obraz.Segla si je  A
postal še pozornejši. Hipoma pa mu je šinila      rdečica      v obraz in je skočil kvišku in se ozrl po čredi  A
pravde niste dali še nič.« Anici je šinila      rdečica      v obraz, in začela se je opravičevati, da na  A
stemnilo . / . / stran 33 . / v oblak in težka      rdečica      mu je pokrila lice.Mrmral je polglasno svoje  A
Oči so mu zagorele, lica mu je pokrila temna      rdečica.     Kakor svoje dni v mlajših letih je trepetal nemarni  A
jih slišiš, kako govore.« Štefanu je udarila      rdečica      v čelo, ostro in okrutno se mu je urezalo ob  A
ponoči!« je udaril Foramiti. Štefanu je udarila      rdečica      v lice. »Nedolžen sem!« je zastokal v jezi in  A
Vihtelič list; v lice mu je dahnila živejša      rdečica.     »Pismo govori o neki Luciji ‒« Župnik je zbledel  A
Neža jima je grela vina. Rahla      rdečica      je stopala možema v lica, mehka trudnost v ude  A
ljubljanske sedanjosti, in skoraj bi človeka oblila      rdečica,      da se še ni zastavilo slovensko pero, ki bi  A
grofica Esterhazyjeva?« je vprašala zamolklo.      Rdečica      ji je za hip preletela obrazek, tudi knez je  A
Tam se je zgrudila Ana Rozina na kolena in      rdečica      ji je čez in čez zalila zorno lice.V ti svoji  A
njegovem srcu! Dobro opazi, da se ji razširi lahna      rdečica      po cvetočem obrazu, kakor se razširi jutranja  A
govorila. Ali v lice ji je bila prišla lahna rožna      rdečica.      Bogomiru pa se je dozdevalo, da se je časih  A
luninem svitu, da se je bila razprostrla ognjena      rdečica      po bledem tem obrazu, kakor bi se Filip Tekstor  A
kontesa, nekaj prinesel!’ In še bolj ga je oblila      rdečica.     Pazno se je ozrl na vse strani.   A
kožuhovini. Mraz ji je bil razvnel lice, da je lahna      rdečica      pokrivala ji obrazek.Meni, oslepelemu bedaku  A
družbi ter si odkril glavo. Kontesama je zalila      rdečica      lice in v zadregi sta bili. »Vidite  A
naju. Čez nežni obrazek se ji je razlila divna      rdečica,      da vam je bila nebeško krasna v svoji nedolžni  A
lise na licih, temveč oblila ji je prav odločna      rdečica      ves obrazek. »Hladno je!  A
Živka se je nasmehnila in pobesila oči; srečna      rdečica      ji je zalila zdravo lice. Ni bila sladkostno  A
zaspal. Na obrazih bolnikov je rdela strašna      rdečica.     Vsi so molčali in so ga gledali, kakor bi česa  A
se je razlila po lepem, solznem licu radostna      rdečica      od same sreče in zadovoljnosti.Ko je tekla domu  A
zemljo; po obrazu se ji je razlila komaj vidna      rdečica.      Gredoč si je odpenjalo pripeto krilo in skočno  A
nasmehnila, na licu se ji je prižgala mlada, čista      rdečica.      »O, saj bi bil mnogo rajši pod oknom!«   A
dehtela zdrava toplota deviške postelje. Zaspana      rdečica      ji je odevala mehka, bela lica, a razpuščeni  A
vrata.« . / . / stran 5 . / Janeza je oblila      rdečica,      še odgovoriti ni mogel precej, tako ga je udarilo  A
govorjeni trditvi Blaž Mozol spet vstane, a lahka      rdečica      spreleti obraz mlajšega tovariša, katerega je  A
« Deklico, začuvšo to ime, oblila je lahka      rdečica;      a vprašanje jo je osupnilo, kajti o tem, kakšen  A
vprašuje teta. »Prav malo,« odgovori Leon; pa      rdečica,      ki ga je lahno oblila, pričala je, da se ni  A
pogleda in vzdihne: »Moj bog!« Žagar se ustraši,      rdečica      ga oblije in jezen si misli: »Otep stari, gosposki  A
Položi svoj košek naglo na tla, razpne roke,      rdečica      jo oblije, svetlo gleda in kaže velikanske svoje  A
« Ona je bila pokonci skočila, mala      rdečica      ji je lepo lice pobarvala in oči so zopet vzplamenele  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 61 161 261 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA