nova beseda iz Slovenije
»Pomeni?« Rahla | rdečica | je šinila Minki v lice. »Kaj bi pomenilo | A |
dolgčas. Dvakrat je prečitala Alena pismo, | rdečica | ji je plula v lice; tiha sobica, kjer se je | A |
zbežala v hišo. Žaku pa je zalila obraz temna | rdečica. | S stisnjenimi pestmi se je približal mojemu osuplemu | A |
da še zdravega ne okuži!« Lovreka je oblila | rdečica, | zakaj učiteljeve besede je razumel kot grajo | A |
medtem ko je dečku po licih zavalovila temna | rdečica. | Ko je spregovoril, se mu je glas zatikal. | A |
njegovo zagorelo polt ni več udarjala temna | rdečica, | glasilka zdravja in življenjske radosti, temveč | A |
Oblaček za oblačkom, pok za pokom. | Rdečica | se spreminja v umazano rumenilo ...V zraku nad | A |
izginil ko kafra...« Lovrekov obraz je zalila temna | rdečica: | povesil je glavo, navdan z mešanico veselih | A |
oči se mu razširijo, v obraz mu buškne temna | rdečica. | Prišlec ga še ni opazil, zakaj s sklonjeno glavo | A |
napel in v začrnela lica mu je buhnila srdita | rdečica. | On, ki že izza mladih nog ni razumel šale, je | A |
draga, pokaži mi še otroka!“ Že je izginila | rdečica | iz njenih lic in ustnice so ji bledele od srda | A |
premikati na stolu; stisnila je ustna in lahna | rdečica | ji je stopila v lica; gledala pa me je tako | A |
govoriti dalje, toda umolknila je nenadoma in rahla | rdečica | se je prikazala na njenih licih. ”Navsezgodaj | A |
slonice in se je napol vzdignila z životom; temna | rdečica | se ji je razlila po licih do vratu in oči je | A |
stopila tedaj . / . / stran 54 . / nenavadna | rdečica | in zasvetile so se tudi njene oči - nenadoma | A |
zabavljice. Njegova lica niso bila več bleda; | rdečica | je gorela iz njih, posebno kadar je čez mero | A |
ter žel velikanskih napredkov ... Oblila ga je | rdečica, | in strahom je gledal okrog sebe, kadar se je | A |
izginil, predno sta se osvestila. Mileno je zalila | rdečica | do vratú, a Milan je mršil obrvi ter se grizel | A |
otroški in prav tako brezkončen sram; paleča | rdečica | ni hotela z lic, še zmerom bolj je žgala. | A |
pogledala v obraz: lica so mu bila zardela in | rdečica | je ostala, bila je zmerom žarnejša in ogenj | A |
polje. Mateja je zabolelo, od srda mu je zaplala | rdečica | v obrazu. ”Glej, grešil sem, ker hočem više | A |
poljubil na ustnice. Hanca je strepetala, temna | rdečica | ji je zaplala v licih ... Od fare gor se je | A |
vedi, če se je vrnil!“ je odgovorila Hanca in | rdečica | ji je šinila v obraz. ”Na fari je menda ostal | A |
vse izpremenilo; lep ogenj je zasijal v očeh, | rdečica | je zaplala v licih in kakor prej so bile ustnice | A |
obraz, samo na kosteh pod očmi je še ostala | rdečica | in ustnice so se bile zategnile v čuden nasmeh | A |
glavo v dlani. Bral je hitro, oči so ga pekle in | rdečica | mu je temnela v licih.Do konca je prebral in | A |
tresočo roko in ga je izpraznil na dušek; progasta | rdečica | se je prikazala na suhih licih. ”Kam pojde | A |
bili njih obrazi pod sivim nebom. Ugasnila je | rdečica | tudi v licih Kurentove neveste; sklenjene roke | A |
natočil drugi kozarec in je izpil na dušek: rahla | rdečica | se je prikazala na njegovih zabreklih licih | A |
osupel nanja, ni videl, kako je bila izginila | rdečica | z Alminih lic in so ostale samo še dolge rdeče | A |
Ali razumete?“ Gledal je zmerom bolj nemirno, | rdečica | se je prikazala na njegovih dolgih licih. | A |
človek, ampak moje srce je blago ...“ Še gorkejša | rdečica | mu je šinila v obraz, ko se je zasmejal Košir | A |
časih zatrepeče na teh krasnih volutah bolna | rdečica. | Zdi se mi, da poljubljam obraz mrličev, Matilda | A |
moški glas. V tistem hipu jo je oblila temna | rdečica. | ”To je bil greh!“ je šepetnilo v srcu. | A |
se je, Kačur pa je obstrmel in polila ga je | rdečica. | Nato se je nasmehnil nerodno, v zadregi, in oči | A |
”Vlačuga!“ Oblila jo je temna | rdečica. | ”Še enkrat reci to!“ | A |
Kadar je bila pri njem, se je prikazala nežna | rdečica | na njenih licih, oči so sijale, molčala je in | A |
mogli odkrižati ...“ Mihova je oblila temna | rdečica; | ustnice so se mu gibale, toda izpregovoril ni | A |
dvema paroma konj ...“ Izpraznil je kozarec in | rdečica | mu je stopila v lica, čuden ogenj se je vžigal | A |
kdaj.“ ”Kaj se poznata?“ je vprašal učitelj; | rdečica | mu je bila stopila v lice. ”Od prej se poznava | A |
poluodprtih trepalnic so gledale bele oči, bolna | rdečica | je gorela na razbeljenih licih, ustnice so se | A |
utrujen. Amalija je plesala z Vranom; lahna | rdečica | je plavala na njenih licih, in njen pogled je | A |
kakor speč metulj. Obraz je bil svetel in poten, | rdečica | pa se ni hotela prikazati na licih. Mati | A |
otroku v grlo, in ko se je vzdignil, je bila | rdečica | na njegovem zalitem obrazu še temnejša.Drobne | A |
opravila!“ Župnik je spravil list in je molčal; | rdečica | v njegovem obrazu je bila bledejša, nekaj težkega | A |
se je čelo nagubalo, in v senca mu je stopila | rdečica. | ”Dà, spominjam se...“ je odgovoril počasi in | A |
ne bo nič s teboj.“ Mrak je molčal in temna | rdečica | mu je zalila obraz ... To je bilo pred davnim | A |
kakor je tvoj, nisem videl še nikoli.“ Temna | rdečica | se ji je razlila po licih; pogledala je v stran | A |
telo je bilo močno in polno, ognjena, krasna | rdečica | ji je ležala na obrazu, vlažne oči so gledale | A |
višje in višje, dokler ni zasopljen utihnil. | Rdečica | na Haninem obrazu je postajala žarnejša in temnejša | A |
pozneje; ustnice so se ji bile napele, topla | rdečica | - tako nežna in fina, kakor da bi bila samo | A |
je razžalil: od senc dol se je pokazala lahna | rdečica | na njenih licih; toda ni ga genilo; vesel je | A |
sebi; tako ga je bilo sram, da se mu je izlila | rdečica | po licih in da je hodil hitro, s sklonjeno glavo | A |
bolne prsi so se burno dvigale od sreče, jetična | rdečica | se je bila razlila od las do vratu ... Voz | A |
ne bova čakala ...“ Nenadoma se je prikazala | rdečica | na njenih licih, Bog sam vedi odkod. ”Saj | A |
zgodilo, kar nikoli še v petindvajsetih letih: | rdečica | mu je šinila v obraz in povesil je oči.Zardela | A |
strah, ni se ganil in ni rekel besede; rahla | rdečica | se je bila prikazala na njegovih sencih. | A |
nižje nad očmi in ustnice so bile tanjše, tudi | rdečica | na licih ni bila več tako gorka.In Peter je | A |
vekomaj, amen!« Sestri Elekti je šinila bolna | rdečica | v bledo lice.Drobna, neznatna je stala pred | A |
skomizgnila z rameni. Gospe materi je stopila | rdečica | v lice. Takrat se je zgodilo nekaj tako čudnega | A |
materi Serafini na lice, ko je vse to brala, | rdečica | sramote ji je zagorela v obrazu. Vzdihnila je | A |
Nosnice so ji drhtele na ostro rezanem nosu, rahla | rdečica | ji je zaplala v obledela lica, ostro so sinili | A |
misliš, da sem pijana, kaj?« Anici je šinila | rdečica | čez obraz, ni mogla prenesti taščinega pogleda | A |
Fantje so se zasmejali, Juriju pa je udarila | rdečica | v obraz. »Le pojdi, Juri, plačam pa | A |
za roko. »Juri!« je dejala skoro trdo, in | rdečica | ji je plala v obraz, »takrat ni dovolila tvoja | A |
Moraš!« Glas ji je drhtel, in | rdečica | ji je plala v obraz.Prijela ga je za roko in | A |
vendar, tedaj je Anica začutila, da ji polje | rdečica | v lice in da se ji napolnjuje srce z bridkostjo | A |
»Kaj naj skrijem?« si je mislila Anica, in | rdečica | sramežljivosti ji je zalila obraz.Segla si je | A |
postal še pozornejši. Hipoma pa mu je šinila | rdečica | v obraz in je skočil kvišku in se ozrl po čredi | A |
pravde niste dali še nič.« Anici je šinila | rdečica | v obraz, in začela se je opravičevati, da na | A |
stemnilo . / . / stran 33 . / v oblak in težka | rdečica | mu je pokrila lice.Mrmral je polglasno svoje | A |
Oči so mu zagorele, lica mu je pokrila temna | rdečica. | Kakor svoje dni v mlajših letih je trepetal nemarni | A |
jih slišiš, kako govore.« Štefanu je udarila | rdečica | v čelo, ostro in okrutno se mu je urezalo ob | A |
ponoči!« je udaril Foramiti. Štefanu je udarila | rdečica | v lice. »Nedolžen sem!« je zastokal v jezi in | A |
Vihtelič list; v lice mu je dahnila živejša | rdečica. | »Pismo govori o neki Luciji ‒« Župnik je zbledel | A |
Neža jima je grela vina. Rahla | rdečica | je stopala možema v lica, mehka trudnost v ude | A |
ljubljanske sedanjosti, in skoraj bi človeka oblila | rdečica, | da se še ni zastavilo slovensko pero, ki bi | A |
grofica Esterhazyjeva?« je vprašala zamolklo. | Rdečica | ji je za hip preletela obrazek, tudi knez je | A |
Tam se je zgrudila Ana Rozina na kolena in | rdečica | ji je čez in čez zalila zorno lice.V ti svoji | A |
njegovem srcu! Dobro opazi, da se ji razširi lahna | rdečica | po cvetočem obrazu, kakor se razširi jutranja | A |
govorila. Ali v lice ji je bila prišla lahna rožna | rdečica. | Bogomiru pa se je dozdevalo, da se je časih | A |
luninem svitu, da se je bila razprostrla ognjena | rdečica | po bledem tem obrazu, kakor bi se Filip Tekstor | A |
kontesa, nekaj prinesel!’ In še bolj ga je oblila | rdečica. | Pazno se je ozrl na vse strani. | A |
kožuhovini. Mraz ji je bil razvnel lice, da je lahna | rdečica | pokrivala ji obrazek.Meni, oslepelemu bedaku | A |
družbi ter si odkril glavo. Kontesama je zalila | rdečica | lice in v zadregi sta bili. »Vidite | A |
naju. Čez nežni obrazek se ji je razlila divna | rdečica, | da vam je bila nebeško krasna v svoji nedolžni | A |
lise na licih, temveč oblila ji je prav odločna | rdečica | ves obrazek. »Hladno je! | A |
Živka se je nasmehnila in pobesila oči; srečna | rdečica | ji je zalila zdravo lice. Ni bila sladkostno | A |
zaspal. Na obrazih bolnikov je rdela strašna | rdečica. | Vsi so molčali in so ga gledali, kakor bi česa | A |
se je razlila po lepem, solznem licu radostna | rdečica | od same sreče in zadovoljnosti.Ko je tekla domu | A |
zemljo; po obrazu se ji je razlila komaj vidna | rdečica. | Gredoč si je odpenjalo pripeto krilo in skočno | A |
nasmehnila, na licu se ji je prižgala mlada, čista | rdečica. | »O, saj bi bil mnogo rajši pod oknom!« | A |
dehtela zdrava toplota deviške postelje. Zaspana | rdečica | ji je odevala mehka, bela lica, a razpuščeni | A |
vrata.« . / . / stran 5 . / Janeza je oblila | rdečica, | še odgovoriti ni mogel precej, tako ga je udarilo | A |
govorjeni trditvi Blaž Mozol spet vstane, a lahka | rdečica | spreleti obraz mlajšega tovariša, katerega je | A |
« Deklico, začuvšo to ime, oblila je lahka | rdečica; | a vprašanje jo je osupnilo, kajti o tem, kakšen | A |
vprašuje teta. »Prav malo,« odgovori Leon; pa | rdečica, | ki ga je lahno oblila, pričala je, da se ni | A |
pogleda in vzdihne: »Moj bog!« Žagar se ustraši, | rdečica | ga oblije in jezen si misli: »Otep stari, gosposki | A |
Položi svoj košek naglo na tla, razpne roke, | rdečica | jo oblije, svetlo gleda in kaže velikanske svoje | A |
« Ona je bila pokonci skočila, mala | rdečica | ji je lepo lice pobarvala in oči so zopet vzplamenele | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |