Vikar je zaprl vrata, razgrnil list in bral. Vse lice se mu je začelo zbirati v okrutne gube, čelo se mu je stemnilo v oblak in težka rdečica mu je pokrila lice. Mrmral je polglasno svoje nove misli, svoja nova čustva: »Josephus de Menezéis, moj volčanski sosed!