prazen (234-333)

pod kozolec, ki je stal kraj ceste végast in	prazen.	Prve kaplje so udarile za spomin in znamenje	A
dni. V bližini njegove kletke je ležal velik	prazen	sod. Nekega jutra sem prišel pogledat; žival	A
je odgovoril kmet. Čudno hitro je bil krožnik	prazen,	kmet si je obrisal usta z dlanjo, vzel je bič	A
resna, roke v naročju; kadar je bil kozarec	prazen,	je točila; odgovarjala je samo s pogledom, komaj	A
je prvikrat, da je bil njegov prostor v klopi	prazen.	Učitelj je pogledal tja ves začuden in prestrašen	A
nenadoma se mu je zazdel njen obraz zelo vsakdanji,	prazen	in mrtev, podoben tistim iz mavca delanim in	A
tako spretno, da je bil kabinet prostoren in	prazen.	Stal sem na pragu kakor tujec; stene so strmele	A
slabega niso govorili o vas, pa dobrega tudi nič.	Prazen	list.- No, stopite malo notri.“	A
nekaj mešali. Ampak kakor pravim: mlad ste še,	prazen	list in videli bomo, kaj boste napisali nanj	A
nobeden sod ni tako velik, da bi nazadnje ne bil	prazen	... Saj nič ne veš!	A
zdaj si se spomnila name ...“ Predal je bil	prazen,	vsi papirji so ležali razmetani na mizi.Sedel	A
ni. Kjer stojim jaz, bil bi ravno tako lahko	prazen	prostor; nihče bi se temu ne čudil. In v	A
oder, zdi se mi, kakor da bi ostal popolnoma	prazen.	Ljudje bi ne ploskali in ne žvižgali ... Oprostite	A
podoben modelu v manufakturni trgovini, neumen in	prazen,	da se mi je smilil, je polagoma rastel, rastel	A
Nato sta vstala. Ob gomili je ležal	prazen	lonec za cvetice z veliko luknjo na dnu; šele	A
jim bile noge odrevenele in hlapec je zavlekel	prazen	voz na dvorišče.Francka je stala in ni vedela	A
nenadoma nekaj velikega, črnega - samoten kozolec,	prazen	in polurazpal, je stal sredi travnika.Hladen	A
se je zdrznil in je vstal. Peron je bil skoro	prazen,	par ljudi je čakalo voza, ki je že prihajal	A
kolodvoru je bilo vse prazno in tudi voz je bil	prazen,	ki sta sedla vanj; drugi vozovi so bili polni	A
Francka in Lojze sta jedla, dokler ni bil krožnik	prazen,	gostilničar je stal poleg in je govoril.Prijetno	A
dejal Lojze. ”Že večkrat so me vzeli ... voz je	prazen,	seveda naju vzame.“ Kmet je sedel sam spredaj	A
ustnih, le na tej vroči, razpokani koži, le	prazen	dih iz pljuč?Roko v roki je hodila z njim, verno	A
ne zameri, nego par ljudi, ki so se potili za	prazen	nič in ki sedaj večidel leže trudni na tleh	A
obadva in sta luščila, dokler ni bil jerbas	prazen.	Nato je šla ona v izbo in je tam prižgala svečo	A
gnetli pri izhodih; parter je bil v trenotku	prazen.	Ona je vstala v loži in tudi Jereb je hitel mimo	A
uboštvo. Vedel je, da je prepozno, da bi bil	prazen	vsak napor: njegove roké so takó oslabele, brezplodne	A
strmele proti oltarju; toda oltar je bil že	prazen	in dvoje sveč je brlelo žalostno.Župnik je bil	A
»Kaj bi danes, oče?« Očetov stol je bil	prazen	in odgovora ni bilo, Marko pa se je razjokal	A
naslanjal glavo v dlani. Njegov kozarec je bil	prazen.	”Glejte, meni ni treba ni vina s Trške gore	A
kri v lica in njegov kozarec je bil vdrugič	prazen.	Nikolaj je stresel z glavo; pogladil se je	A
pogled, pa bodi še tako bistro uprt name, ves	prazen	in razmišljen ... Vprašal bi jo ob taki uri, kaj	A
gospodinja. Odstavil je kozarec, ko je bil	prazen	do kaplje.Zaokrenil se je počasi, razgledal	A
razmišljen, njegov pogled je bil svetel, toda čudno	prazen,	kakor pogled bolnika, ki gleda s postelje na	A
bila donesla časti in denarja? Tvoj ateljé je	prazen,	tako lep in prostoren ateljé, ki si mislil,	A
glasu ni bilo nič toplote; hladen je bil in	prazen	in sam ni verjel svojim besedam.Vedel je, da	A
zamaknjene, strmé v ta pusti hram, ki je hladen in	prazen	kakor ob selitvi, strmé v bledega gosta, ki	A
kamor pogledaš! Zdi se človeku, da je nekakšno	prazen,	votla posoda brez dna in pokrova; noč brez luči	A
mladost; komaj si bil nastavil kozarec, pa je že	prazen,	in tvoje neumne oči se čudijo.Nič škode, nič	A
nikomur. Nič škode ni, da je danes moje srce	prazen	kelih; zdaj vidim, česar prej nisem videl, in	A
temno in mrko v tla; levi rokav mu je pomahoval	prazen	ob životu, z desnico pa je vodil oslepelega	A
popotnikov preselilo, Bog vedi kam; rob klopi je bil	prazen.	Takoj se je sključil v dve gubé, lica je naslonil	A
vso dolgo pomlad in vse dolgo poletje pust in	prazen	moj vrt!-- Tiho gre voz po cesarski cesti kakor	A
trudni. Sedež gospe matere prednice je bil še	prazen.	Vsem nunam je bilo znano, kaj se je bilo zgodilo	A
zasmejal in se ozrl po trgu, ki je bil še ves	prazen.	Nato je pogledal po tlaku, ki je bil gladko pometen	A
se je odzvala bolestna tišina, kakor brezupno	prazen	prepad, in šele čez nekaj trenutij se je zbudil	A
zasmejal hripavo pred začudenim slugo. Raztrgal je	prazen	list.Potem je velel: »Odprite mi, da grem!«	A
satan!« je planil mitničar kvišku in dvignil	prazen	vrč.Zdelo se je, da ga bo treščil krčmarju v	A
vrč. . / . / stran 168 . / Našel je, da ni	prazen.	Poskusil je in zacmokal:	A
je vznemirjalo le to, da je bil vrč na mizi	prazen,	pa da ni imel človeka pri roki, ki bi mu stopil	A
obesiti. Na srečo je bil plevnik na pomlad napol	prazen,	kajti pleve smo od mlačve naprej ves čas rabili	A
vendarle dogajalo šele po vseh treh obrokih.	Prazen	žakelj pač ne stoji pokonci - niti na Storžiču	A
Kristusovem rojstvu je bil ta prednebeški prostor še ‒	prazen!	Zdajci se pred nama zaiskré četrta in zadnja	A
je prišel na loško graščino. Nikdar ni došel	prazen,	in zadelj ga je še celo viso kočastiti gospod	A
ne ribjega ne račjega repa! Goriški graben je	prazen,	Farjevec ni za nič, Kapsov graben ni za nič	A
k mizi. Ker je bil edini stol tik bogoslovca	prazen,	je sedla na ta stol. »Bom pa tu sèm sedla,«	A
Zadovoljni so bili. »Ni tako	prazen	ta Metternich,« je izpregovoril obristvahtmajster	A
obristvahtmajster Dreo. »Recite, kar hočete, ni tako	prazen!	« Drugi so pritrdili, le kapitanlajtnant Recher	A
Kljukec za njim. »Ne pozabi tudi, da mi je vrč	prazen	in da sem žejen kakor suha goba.He, Plavčke	A
ravnokar slonel in ječal vitez Janez - bil je	prazen.	Na tlaku je ležal sicer njegov samokres, in tudi	A
se je takoj in hipoma je bil grad zapuščen,	prazen	in miren.Na vse strani so se razšli.	A
»Torej Izidor Khallan!	Prazen	lonec je prazen, naj se že imenuje Schwarzkobler	A
»Torej Izidor Khallan! Prazen lonec je	prazen,	naj se že imenuje Schwarzkobler ali Khallan	A
tekočine, ki v mokrem jutru tako prijetno ogreje	prazen	želodec, ni odšla njega vestni in vsestranski	A
prišli preveč lačni in upehani!« »Saj sem res že	prazen,	da se vidi skozme!« je star suličar pokimal	A
da je človek zamerljiv in občutljiv tudi za	prazen	nič, a kar počenja Hartvik, ko mu nima več kdo	A
je Hartvik bil za tlačane, kako grdo mu je za	prazen	nič pretepel očeta in kaj je nameraval z Živko	A
je že davnaj odzvonilo poldne. »Čemu bi se,	prazen	in slabičen, kakršen sem, lomil v tiste strme	A
nikamor, jutri so si že sovraž in se kujajo za	prazen	nič.Beži, beži, prismojena sta tudi vidva oba	A
nezadovoljno ježijo, poredne oči so uprte v	prazen	nič. »Nosi, baba,« zarenči v pretečem basu in	A
Brez dela je, predobro se ji godi.« »In za	prazen	nič neslanari menihu, da morda ne more do zaresnih	A
staro pesem, ali znaš lepo pravljico?« »Hm,	prazen	res nisem prišel, če me utegnete poslušati.	A
dobljeno blago nikoli ne tekne. Moral je iti	prazen	od hiše; toliko je vzel v kar je oblečen bil	A
mladec meril. Vedel pa je, da ni govoril v	prazen	nič.Je ves drugačen kakor pa zaletavi Karp.	A
Vedela sta, da ju oče ni poklical k sebi za	prazen	nič in da bo beseda, ki jo spregovori, tehtna	A
posode, nosi za naprej vodo z mojim mehom. Je že	prazen.	Pa se ti sem ni treba več vračati.	A
Zorna prišla, ji je Ostrorogi ukazal, naj pusti	prazen	meh mladcem, sama naj se pa vrne nazaj v njegov	A
debla in Ostrorogega Jelena je bil ves prostor	prazen.	Nebo je žarelo v jutranji zarji.	A
naredil, kakor bi spal. Njegov strah je bil pa	prazen.	Turovci niso priveslali do njega.	A
podoben sinjini neba, je bil že davno ves pust in	prazen.	Kakor hitro so ženske populile lan, ga je bil	A
ograjenih z razpadajočim plotom. Zavonjal je tudi	prazen	dim.In naj je še tako vohljal, vonja po pečenem	A
sužnjev do krvi pretepel. Prav za prav za	prazen	nič.Saj res!	A
uganili, da je slabo opravil. Če bi se vrnil	prazen	z lova, bi ta ali oni vsaj skomizgnil z rameni	A
kamen, ki je bil za sramotni oder, stal je tu, a	prazen,	nobenega berača Tomaža ni bilo na njem!Zginil	A
prilično obrne ter vidi, da je kot pri peči	prazen,	vpraša, je li kdo poznal tega človeka. »Menda	A
Bil je drugi maseljc. Ta	prazen,	napolnil se je tretji ‒ naj se vrag obesi, kjer	A
ni bilo. . / . / stran 82 . / Tedaj hlapec	prazen	vozi naprej, Leon pak, ki je mislil videti,	A
pri tem imenu, ki si ga imel do zdaj. Ime je	prazen	glas, človek vse. Oženil sem se bil kmalu.	A
ne pomislivši, da je zanj vseeno, ako je list	prazen	ali pa kdo ve s čim počrkan.»Kako se bere?«	A
besedo na čast in poštenje, da je bil ta njen sum	prazen.	Vendar ji ga nisem mogel iz glave izbiti, a si	A
Abranek potrt in pobit po cesti proti domu.	Prazen	se ni upal k otrokom, dobiti pa si ni upal nikjer	A
ni bilo blizu. Drevje ne more govoriti, to je	prazen	strah,« pravi Vilibald, a poznalo se je, da	A
deželski poglavar zaprl sodnika našega ali je to	prazen	glas med nami, kakor se pravi, kaj menimo?In	A
mislil, pa pripeljal sem domov denarja veliko in	prazen	voz.Pozno ponoči sem prišel domov.	A
megleno, Ljubljana in Krim. Konj, ki je zvlekel	prazen	voz na Krniški vrh, je prestal preskušnjo za	A
in Mica v mladih letih kot fant in dekle za	prazen	nič sporekla in se je on v jezi zapisal med	A
»Za Tevža nese. Boš videl, da bo prišel	prazen.	« »Če bi trikrat eno noč moral prehoditi pot	A
rokami ploskala in jih zavračala in se je za vsak	prazen	nič na glas smejala. Marko se je pokazal: »Meta	A
odšel po seno pod Srednji vrh. Vrnil se je	prazen,	ker so z živino pretrgali pot samo do Jezerc	A
moral tako enkrat preskusiti žrebca, ali zvleče	prazen	voz čez Peči, da bom vedel, če je dober za pred	A
saj veš, da hram še ni . / . / stran 5 . / ves	prazen.	Kaj boš delal pri krčmarju Rebrniku?«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 34 134 234 334 434 534 634 734 834 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani