”Ne nedostaje ji ničesar; prizori so pošteni, pametni, vsak na svojem mestu; nikjer niti črkice preveč ne premalo. Ali vrag vedi, -- če spravim vaše osebe na oder, zdi se mi, kakor da bi ostal popolnoma prazen. Ljudje bi ne ploskali in ne žvižgali ... Oprostite: -- misli so imenitne, dejanje je krasno, strasti resnične in pretresljive, -- a nad vsem leži kakor mrzla, meglena plast nekaj brezbarvnega, brezpomembnega, nepotrebnega.