pas (101-200)

Grbonog. Prosto roko si je zataknil zadaj za	pas,	z drugo je držal brhko Srbkinjo za roko.Kako	A
ki se v potu svojega obraza žuri nekam. Za	pas	si je zataknil fesič in čelo si otira s stanom	A
izpregovoril mlajši orožnik, ki si je vtaknil kinžal za	pas.	»Igrača ni.	A
zvezane z verigo, ki je bila pripeta z vrvico za	pas.	Pogrelo ga je, ker učitelje je spoštoval, odkar	A
patron; Tunguz je z Gajerjeve mize zmašil za svoj	pas	vse patrone za revolver.Vsak je vzel hlebec	A
nje je stal Vorka z rokami, zataknjenimi za	pas.	Damjan je v pozdrav namignil z roko in tudi jaz	A
kakor je želel fant. Ročno je zgrabila sina čez	pas	in mu pričela brez zaslišanja in sodbe iztrkavati	A
hišo. Takole širok klobuk moraš imeti in pisan	pas	in za pasom samokrese in bodala.« Tonček ni	A
poln daru modrosti, da ga je kar tiščalo čez	pas.	Z lica pa mu je sijala sreča.	A
lice od prijaznih spominov. Potem si je odpel	pas	in se je zamislil, ali bomo kmalu večerjali	A
zmagujeta in jima ni treba, da si oddrgneta	pas;	kuhinja pa strmi in se križa. Za želodcem se	A
trije so videti delavskega stanu. Prvi si odpne	pas	in zahteva od tretjega roko, no, tretji odkloni	A
dva končno ujameta tretjega in mu zadrgneta	pas	okoli roke.»Žepar,« so povedali »ki je ukradel	A
sta na dolgo pripovedovali, koliko merijo v	pas	prašički pri sestri in kako je plenjala pšenica	A
se razkropile na vse strani. Golidrež seže za	pas	po sekiro in gleda medveda.Medved, seveda, njega	A
polnoč. Krog ledij sem imel tesno stisnjen	pas	z naboji, na rami dvocevko.Tak sem tiho šel	A
na kljuko zrasli, sta ga imeli ujetega čez	pas.	Nič ga ni bolelo.	A
je šinila prek lic. »No, Matic, le potiplji	pas,	ki me žuli že petnajst let. Danes pa pravim	A
zakričal: Stremo te! Prvikrat je čutil bojni	pas	krog ledij, prvikrat, da mu ni iskalo oko zverjadi	A
razjahajo in ga poiščejo v skrivališču. Segel je za	pas	po nož in natančno preudaril, kako bo planil	A
sivem mraku so zagledali Donavo, širok, globok	pas	preko ravnine.Na pasu črna proga.	A
Orožja ne jemlji. Samo nož skrij za	pas.	Včasih se potrebuje.«	A
krog Bizanca. Iztok je zataknil strelico za	pas,	prijel lok z levico, z desnico brzdo in planil	A
da bi ga zagrabil za plašč, Sežem po nož za	pas	‒ na bese, noža ni bilo.Izgubil sem ga bil.	A
so zagledali jezdeci pred seboj dolg, meglen	pas,	iz katerega so se dvigale lene, sive kope.Pred	A
pripravljen. Obe četi sta se zlili v svetel	pas,	ki je nastavil široke, v oklepe zavite prsi	A
se ji je zdelo, da je zazrla pred seboj dolg	pas,	Donavo, in vselej je trčila s povodci po konjskem	A
vselej se je megla čudovito prelila in pretočila,	pas	vodne gladine je izginil in zopet sama mrtva	A
Izdrla je bodalce iz sedla in ga skrila za	pas.	Odmotala je konopec in otvezla nanj konja ter	A
je mrmral zase. Na severu se je širil krvavi	pas	požiga.Po cesti so hiteli begunci na neosedlanih	A
Jezna je zvila razglednico in jo zataknila za	pas.	Pred njo se je dvigalo novo poslopje, najlepše	A
niso nesle. Togotno ga je objel Smrekar čez	pas,	da je Jok zastokal in se ga oklenil z roko okrog	A
vesela Mara, snela slamnik in si ga pripela ob	pas.	»Le obsij me, saj ni več daleč blato in brozga	A
da je Mara stopila k njej in jo objela čez	pas.	»Bravo, moj socialist!«	A
vročini prihuljenega dolgega mesteca, srebrni	pas	vode pred njim, tam daleč na levi, v meglicah	A
zgrabim za haljo. Vržem jo nase in stopim na	pas,	ki se vleče za njo, da me skozi vrata spalnice	A
ravno se je držala, in ko jo je prijel čez	pas,	je imel pod roko nekaj živega, vročega.Vse je	A
drugi suha rumena pšenica, travniki v nedogled,	pas	hoste.Hodil je lahkotno, kakor da nima tal pod	A
Bistra in poskočna rečica, ki jo obroblja zelen	pas	jelš in vrbovja, prejema izpod Gradišča močan	A
Ferdl ga je kljub besnemu odporu zgrabil čez	pas	in ga odvlekel čez travnik k Ložnici.Za njim	A
mokroto enakomerno porazdele na ves namakani	pas.	Kadar je imel dovolj, se je isti postopek nadaljeval	A
smrekami porasla pobočja, ki jih je spajal ozek	pas	neba, kakor da je med vrhovi razpeto modro platno	A
dajte!“ Jezen in trepetajoč je segel Aleš pod	pas;	Šimen je izpraznil vso mošnjo v perišče.	A
tudi ni bilo treba; bučal je neprestano sam ter	pas	obsipal z najčudovitejšimi anekdotami.Ob slovesu	A
razpaljena, sta se zvezala tesno in trdo za	pas,	da bi smrt nestopila médnja, nato sta se spustila	A
pogladil po bokih in spustila sta se v dir. Bel	pas	se je zablisnil v daljavi, visoko nad poljem	A
smehljajem. Še sva se ozrla - trepetajoč bel	pas	se je visoko nad poljem raztopil v biserno migljajoči	A
mi to vilo!“ ”Podaril sem ti bil sinoči zlat	pas,	haljo iz bele svile in mandolino s srebrnimi	A
da jo vidiš, drži te s kremplji za roko in za	pas,	da ji ne uideš; okreni se kamorkoli, zastrmela	A
prešernem plesu, in še zmerom sta bila objeta - njen	pas	je objemala njegova desnica, njena levica je	A
mesta. Težke cule so nosili, život je klonil v	pas.	Obrazi so bili opaljeni od sonca, nobeno oko	A
objel okoli pasú; takoj pa je izpustil roko in	pas	in je padel na kolena, tako nenadoma, kakor	A
Strmela je z vročičnimi očmi na svetlosinji	pas	lurške Matere božje, kakor da je prav na tistem	A
ob katerem se je vila železnica kakor železen	pas.	Spodaj je bila ozka dolina, ki se je polagoma	A
glejte!“ je kričal izza plota kmet in je kazal na	pas	z iztegnjeno roko.”Zbrali so se berači in razbojniki	A
je opiral ob palico, ona je bila sključena v	pas	in je enakomerno stresala z glavo.Govorila sta	A
oblekla lepa mlinarica, prepasala si je srebrn	pas,	čipkasto ruto si je ovila okoli glave, ogrnila	A
plavajo po njem. Reka se vije kakor srebrn	pas,	slavec toži svojo ljubezen, ponižna vijolica	A
je potrkalo na duri, je počasi izpustil njen	pas	in se je začudil.Gledal je njen strah, ni se	A
mu obraz do črne pentlje. Vid je segel pod	pas,	sunil narahlo, študent je zdrknil na tla polagoma	A
povsod. In vse nad svetlo zemljico je ležal	pas	modrega neba.Še zlatih zvezdic bi prilepil nanj	A
v tistem hipu je čutila, da so jo objele čez	pas	silne roke.Anica je kriknila, ali oni, ki jo	A
samo ob ognjišču. Ovil ji je od zadaj roke čez	pas	in ji zašepetal v uho: »Nocoj, Katrica, ko Magdalena	A
začeli plesati. Peter je prijel točajko čez	pas.	Nemarno mu je ležala v rokah in slonela na prsih	A
roke na hrbet za mezince, segel z levico po	pas	in si ga razvezal.Oni se je pognal v stran,	A
vikar stisnil krepkeje k tlaku in mu ujel roko v	pas	in zadrgnil.Nato je vstal.	A
sveta«. Našel je pijanega, da spi in razvezal	pas	raz roke.Vrat za seboj ni več zaprl, da bi oni	A
groš z mitničarjem, ga je hlapec prijel čez	pas	in vzdignil čez most nad globočino, da je prepalemu	A
ni bilo treba. Dragar je bil moža zajel čez	pas	in strašno stisnil. Hlapec se je v bolečini	A
stoji pred steno, ki pada nanjo skozi okno ozek	pas	svetlobe od jutranje strani.Temen madež je na	A
večkrat pa za novo srajco, za nove copate, za nov	pas...	Če sva zbirala za kaj večjega, sva denar spravljala	A
Pater poročnik, tujec je, in okrog trebuha ima	pas,	v katerem je videti obilo denarja.« To patra	A
in že se mi trese srce, da se bode ubogi ta	pas	jel prazniti pri teh vednih naskokih!Toda čudi	A
2000 po Kr. Raztaja se mi srce, da sežem v	pas	in plačam redarjem tri lire, da izpusté krojača	A
Čakajte še nekoliko!« Ugledal je zdajci težki moj	pas,	iz katerega sem doslej zalagal troške dragega	A
bi nanjo izsul zveneče zlato. Zdajci odpre	pas	in ga iztrese, toda namesto zlata se usuje iz	A
ženo, kateri sta se svilnata ruta in srebrni	pas	vendar tako lepo podala.Srečen je bil, da ju	A
srebrni gumbi, in njegova žena ti je nosila	pas,	da se je žarilo kakor od samega sonca.Temle	A
pogledom opazil pri oknu. Trenil je z roko za	pas	po samokresu ter ga izstrelil proti oknu.Zadela	A
divjih časih nikdar preveč orožja, sem vtaknil za	pas	svoj in Joštov samokres.Niti trenutek me ni	A
razhudil volkec. Tabletka si je prestrašeno odpela	pas,	se boječe ozrla proti vratom lekarne, in ko	A
smehljal. Žarki zahajajočega sonca so zlatili beli	pas	mogočnega mestnega obzidja in pokončne lesene	A
pasal jo je štiri prste širok, čedno pleten	pas,	a čez temno volneno krilo, segajoče nad členke	A
levico previdno vodi konja, z desnico pa čez	pas	drži Lizo in jo tišči k sebi, nerodne misli	A
spustila krilo, ki si ga je med delom zataknila pod	pas,	zardela in smuknila v hišo. »Kako se ti je naredila	A
je pomiril, Uršo pa zvezal še na nogah in čez	pas	z verigo priklenil k stari lipi. Trlepka, Maruša	A
si ... ste res vi?« je brž vstala, spustila pod	pas	zataknjeno krilo in se debelo zagledala v pogospoščenega	A
srebrnim sklepancem, ki se ji je težko pobešal pod	pas,	z zlatimi prstani in vratnimi verižicami, v	A
« je ponovil Jelen in tesno objel dekle čez	pas.	Drevaka sta se nagnila drug k drugemu in dekle	A
tisnjene zobe: »Ti bojazljivi pesss ‒!« Segel je za	pas	in prijel za ročaj bodala.Pa se je spomnil naročila	A
že oprtovali loke in tule, zatikali nože za	pas	in segali po sulice. Sivi Volk je vstal.	A
pot. Izbral si je najlepše orožje, pripel ob	pas	bronasto sekiro in si nazadnje vrgel čez pleča	A
Tudi noge si je bila ovila s kožuhovino. Za	pas	je potisnila kratko bodalo, kakor bi kdo ve	A
Brž si je zataknil še dva kresilnikova noža za	pas	in sklenil, da steče, preden se zavedo, po mostu	A
pristopil k Sinjeoki Kodrolaski, jo objel čez	pas	in jo dvignil od tal. Kodrolaska je zakrilila	A
koj spet razjasnil. Udarni Jalan je segel za	pas	in potegnil izza njega ogrlico, o kakršni Sinjeoka	A
« Udarni Jalan je znova objel Sinjeoko čez	pas.	Z drugo roko ji je pa obesil okrog vratu dragoceno	A
Kodrolaska.« Karp je vtaknil bodalo nazaj za	pas	in pritajeno tiho odšel na mostišče.Potuhnjeno	A
otokov se je bilo dvakrat napravilo za ozek	pas	tenke ledene skorje, katero je pa obakrat brž	A
cesto. ‒ Na vse večne čase bo ta široki beli	pas	opominjal ljudi, da so vse, kar so in kar imajo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani