Krtače sva prodajala po hišah več let, vse zimske počitnice, veliko sobot in marsikateri dan med poletnimi počitnicami. kadar sva si zaželela kaj posebnega, je bilo treba pač iti takoj na teren. Včasih za kino, še večkrat pa za novo srajco, za nove copate, za nov pas... Če sva zbirala za kaj večjega, sva denar spravljala v škatlico, da ga ne bi sproti zapravila.