V Toplicah je hitro oddal zelenjavo in odrinil domov s takšno naglico, da se je za hip ustavil šele v soteski blizu Zalesja. Sedel je na skalo ob potoku, v katero se je ta hrumeč zaganjal, in se zagledal v strma, s smrekami porasla pobočja, ki jih je spajal ozek pas neba, kakor da je med vrhovi razpeto modro platno. Zdaj pa zdaj se je preko njega zapeljal bel oblak, ki je za hip zatemnil svetle, v globel se spuščajoče pramene.