okno (101-200)

da v slovó še enkrat te poljubim. Prepleza	okno.	JULIJA gleda za njim skozi okno Prijatelj	A
Prepleza okno. JULIJA gleda za njim skozi	okno	Prijatelj!Ljubček!	A
domače sobe, v ozadju vrata v obednico; na levi	okno,	spredaj poleg okna mala mizica z zofo in dvema	A
posestnikov - Siratka vstane in zamahne z roko skozi	okno	- Bog vas ohrani vaši velespoštovani rodbini	A
obednico. Ostali ostanejo, Siratka gleda skozi	okno.	MRMOLJA: Lepi so taki dnevi.	A
Vhod je na desni strani.	Okno	je zadaj.Na levi je spredaj mizica, skozi katero	A
Kar na desno čez dvorišče. (Mu pokaže skozi	okno.	)Morebiti rabite tudi ključ?	A
MENTEJ Brez skrbi. KOKALJ (se je ozrl skozi	okno)	: O, jej.Kaj pa bo zdaj.	A
postavi nazaj in v istem trenutku že odpira	okno)	: Klanjam se gospod komisar. MENTEJ Kam pa	A
KOKALJ Domov brinovček pit. (Skoči skozi	okno	in odhiti.) MENTEJ (stopi k oknu in gleda	A
defenzivno naperjen proti svoji ženi. (Zapira	okno.	) (Na dvorišče pridrdra voz.	A
našega pogovora iz svojega stanovanja skozi	okno	semkaj škili. FRANCELJ Prav, prav, prav.	A
kar poriva skozi vrata.) MENTEJ (odpre	okno	in pomiga Kokalju, naj pride): Saprabolt.	A
zadnji ostanek vina.) KOKALJ (skoči skozi	okno	v izbico, okno urno zapre): Ukazujete, gospod	A
vina.) KOKALJ (skoči skozi okno v izbico,	okno	urno zapre): Ukazujete, gospod komisar? MENTEJ	A
vse te štiri tičke. (Smukne previdno skozi	okno.	) Zastor DRUGO DEJANJE P	A
ste izkušen, kakor je videti. JOŽE Tudi	okno	sem od zunaj zapahnil, da vam tiček ne uide	A
Klanjam se, gospod komisar. (Skuša uiti skozi	okno,	pa ne more.)Se ne odpre.	A
pa, ker se lahko. KOKALJ (pogleda skozi	okno)	: Ojej.Je že tle.	A
ki vse svoje kmete z enim klicem skozi tole	okno	na tlako lahko skličemo ‒ onim grofom, katerih	A
Zadaj so vrata na cesto, na vsako stran vrat	okno,	na levo je peč in vrata v kuhinjo.V krčmi so	A
vprašat, če niso ostali tukaj pri vas? Skozi	okno	sem videla iti nekatere po hribu doli, ali očeta	A
zatakne v gumbnico) Ti, Metka, nocoj pridem pod	okno.	Metka hihita.	A
Metka hihita. Pod moje	okno	ne sme nihče. Matijče.Tudi jaz ne?	A
ko gremo tako po vasi, treba potrkati na to	okno,	pa na drugo.Skoro v vsaki drugi hiši je Amerikanec	A
mirú blagodejno moč, molče se naslonim na svoje	okno,	oziram po krovih se bornih koč. Sto misli mi	A
odhajal zbor pred mojim domovanjem spet. Na	okno	se oprla sem in zrla sem nemirna v mirni svet	A
preprosto hišo sam ... Sijala mi je luna skoz	okno	v tihi hram. Bedel sem jadne duše, kar votlogromek	A
BALADE IN ROMANCE Haere svet Ljubice pod	okno	dragi pride marsiktéro noč, z deklico se pogovarjat	A
plačano rokó; ako hóčte, de ne pride več pod	okno	ljubi moj, za ženico dajte dragmu, ljubi óča	A
nazadnje omečí se tvoja draga, ti vsak dan	okno	celice odpéra. Od zóra srečen upaš do večera	A
trohni. . / . / stran 53 . / PRIVID Skozi	okno	sem te gledal, kako si se mi bližala,	A
VI Edíni kraj tolážbe,	okno	málo! V večérnem hladu ona te odpíra,	A
Mislij nadzemeljskih poln ogleduje skoz'	okno	si pesnik divje napake ljudíj, líca temní	A
molčé skrivnostno. In raz steno skozi malo	okno	bledi žarki lune ti medlíjo, ter počasi	A
strahu vse so trepetale. Jaz pa trkal sem na	okno	tvoje: ‚Kaj ne čuješ, ti življenje moje,	A
k tebi duša si želi kipeča ...‘ Z belo roko	okno	si odprla, nísi náme se tedaj ozrla; slutnja	A
Čuj me, ljubček, žalosten ne bodi, več pod	okno	moje mi ne hodi, ne pod okno, ne na vrt zeleni	A
...‘ več pod okno moje mi ne hodi, ne pod	okno,	ne na vrt zeleni, da bi pravil o ljubezni	A
a otožen pa nikar ne bodi ...‘ Z belo roko	okno	si zaprla, nisi name se tedaj ozrla ...	A
zgorí. . / . / stran 250 . / KAJ GLEDAŠ SKOZI	OKNO	Kaj gledaš skozi okno strahotna tiha	A
KAJ GLEDAŠ SKOZI OKNO Kaj gledaš skozi	okno	strahotna tiha noč? Zakaj bledíte zvezde	A
Daj, le odkrij obraz ...	Okno	zagrniva, da ne boš slišala slavčevih	A
trpljenjem neizmernim ...“ Skozi polodprto	okno	diha nočni zrak opojni; kakor iz daljave	A
lunini žarki ... Ah le odkríj obraz ...	Okno	zagrniva, da ne boš slišala slavčevih	A
se tresli tenki, ozki žarki oranžne barve.	Okno	je bilo odprto.Zunaj na vrtu so se priklanjale	A
lepem hramu; síje mu v obràz goreči skozi	okno	lunin žar, síje v belo, krasno líce králjeve	A
eizmernim ...“ . / . / stran 115 . / Skozi polodprto	okno	diha nočni zrak opojni; kakor iz daljave	A
Vzdrami se napósled, vzdrami in poglej na	okno.	-	A
UTRUJEN S črno gardino zagrnil sem	okno,	masko ledeno sem vrgel z obraza -- od	A
željno počitka ... S črno gardino zagrnil sem	okno,	masko ledeno sem vrgel z obraza ... Glej	A
Jesen Jesen ... Večne kaplje dežja ob	okno	bijo, za drugo spet druga počasi, težko. Zdaj	A
zimski, zimski časi, sever poti je zamel, skozi	okno	zrem po vasi, skoro bi kosminke štel. Skoro	A
CVETICE Sklonjene poznaš cvetice, ki jih veze v	okno	mraz? Njih povešene glavice, njih ledenomrzli	A
zime to skeleče ‒ noč, to jim je sojen čas!	Okno	v severu šklepeče ‒ kri zastaja ... gine glas	A
zimski, zimski časi, sever poti je zamel, skozi	okno	zrem po vasi, skoro bi kosminke štel. Skoro	A
zloben ves grajski gospod, vrgel je lady skozi	okno	na pot, ker vsem dobrota bila: lady grajska	A
trpko minulega - spominjanje, medtem je skozi	okno	videti domači gozd, razmočene in blatne ceste	A
bi morje shodilo. Soča je slap, pogled skozi	okno	slep in siv. Prekrijem tvoj odtis.	A
zajtrkovati in se umiti, preden grem dol v sobo in si	okno	v svet prižgem in se predam silicijevi sreči	A
tiste pesmi Sergeja Puškína trkaš mi zdaj na	okno,	zdaj na dver srca. Nevihtna noč te v mojo nótranjost	A
sem jaz (od rime) »four sheets to the wind«.	Okno	odprem.Noč je kot pepermint.	A
lajež, vendar ne prehud, prisili me, da grem	okno	zapret. Na oni strani stene znan duet.	A
se razlije, kot čaša belega vina ji zjutraj	okno	zasije. »Saj je vseeno zdaj je tako vse preč	A
bledeči cvet kropé mokré oči. Star potnik v	okno	vzpne oko, ko truden mimo gre, blagruje one	A
se ust držé. Zunaj je nevihta vila, dež na	okno	je kropil, midva pa sva se ljubila, lep večer	A
Trpek je stisk. Na rokah se	okno	odpira, vrata so rogata. Nimam več časa.	A
stran 5 . / Kons: mačka Mačka je skočila skozi	okno.	Skočila je na klavir.	A
enkrat je udarilo in mačka je skočila skozi	okno.	Koder hodi novi pesnik, povsod se odziva klavir	A
Za sivim oknom siv obraz. Čez	okno	se sklanja dama z glacé rokavicami. Statika	A
Stolp osvobojenja. Ti. Ti. Ti. Tvoje	okno	za zelenjem spi. V njem blesti mesec in čudežna	A
da nanjo nežno zapal je sneg. Sonce na oknu,	okno	je belo. Popki na glogu kot sneg.	A
/ stran 95 . / Impresija Burja je odprla	okno.	Tople zvezde padajo na polja.	A
Pojoča obločnica Noč stoji. (Odprto	okno.	) Mimo oken gre čas, v luči gori skrivnostni	A
puška. Ko sem bolan in planem iz sanj ponoči ‒	okno	odprem in streljam v noč ‒ (sproščeni val tihe	A
spominjate ljubice moje, ki kakor vi je prišla pred	okno,	ki kakor vi je odletela, beli golobčki, iz moje	A
temah tulijo latniki ‒ burja prepleza zidovje, v	okno	udari: „Kdo?” Okno razsveti tem�.	A
burja prepleza zidovje, v okno udari: „Kdo?”	Okno	razsveti tem�. In na koncu vasi bor završi	A
temn� ‒ Jadran bije v obal, v tem�, burja buta v	okno	mrtvó. Noč je nad kraško vasjo.	A
pisarniški vzduh zaprti ‒ dva tira v svet, skozi	okno	‒ puščava Krasa, brinje in bori, akacije, divje	A
Tišina bolesti. V dalji	okno	svetló. Kdo?	A
zakaj živiš, goriš; pred oknom (ni kot odprto	okno?	) gore lučí. Misel se ustavi.	A
cveti, cveti, rožmarin, in dehti skozi vas. Pod	okno	pride fantič zal: Zdaj moram v boj krvav. Daj	A
pesmice drobil. Ko letos zopet mimo grem, na	okno	naglo se ozrem, pa vidim, da več cvetja ni in	A
tebi ponoč′ Ko pridem jaz k tebi ponoč′, na	okno	potrkam gredoč, potem pa se dol naslonim, pri	A
prideš k meni v vas nocoj. Prišel ljubi je pod	okno,	rahlo trkal je na polkno: Vstani, ljuba, odpri	A
smrt sledi. . / . / stran 293 . / Potrkali na	okno	Potrkali na okno nocoj so ji trije, prijazno	A
stran 293 . / Potrkali na okno Potrkali na	okno	nocoj so ji trije, prijazno govorili vso noč	A
zinka zgodaj vstala, še poprej ko sončece. Na	okno	se je usedla, svoj′ga ljub′ga čakala. »Oj, mam	A
lune V tihi noči, v svitu lune prišel sem pod	okno	tvoje, mili glas ti moje strune pesem sladko	A
prideš k meni v vas nocoj! Prišel ljubi je pod	okno,	rahlo trkal je na polkno: »Vstani, ljuba, odpri	A
zgodaj vstala, še popred ko sončice. Gor na	okno	se je vsedla, svojga ljubga čakala. »Mamca vi	A
budno roko hodil spat, če okostnjak na moje	okno	buta! Bom v spanju šel zahrbtno, zvrat, kakor	A
sten. Vse stene so bele in vsaka ima svoje	okno;	za vsakim oknom je drug svet in jaz odpiram	A
letovala v domačem kraju. Pogledal sem še skozi	okno,	kakšno vreme se obeta, pa, glej spaka, pred	A
Sama sva bila v sobi. Odprl sem	okno,	dasi je bila prav za prav še zima, a je sonce	A
življenje po cesti gor in dol, ozirajoč se skozi	okno	v prostrano vežo in odprto kuhinjo.Od tod poveljuje	A
»Prinesi vina, Katra!« zakliče Drozeg skozi	okno.	»No, Katra!	A
spazila kaj prisluškovalcev. Pri Čelharju je	okno	razsvetljeno; zdi se ji, da je nekaj senc pred	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani