V CELICI Iz neme cele v živi svet mlad samotar strmi, venočih lic bledeči cvet kropé mokré oči. Star potnik v okno vzpne oko, ko truden mimo gre, blagruje one, ki mirnó po celicah živé. »Ne moti, potnik, se nikar, ni tukaj dom miru, ni vselej svet pokoj vladar sred tihega zidú.