odkod (301-400)

grešil in si ne upa v izbo. Tedaj sem spoznal,	odkod	nemir, odkod tisti skrivni strah, ki se mi je	A
upa v izbo. Tedaj sem spoznal, odkod nemir,	odkod	tisti skrivni strah, ki se mi je videl celo	A
”Kako da bi jo bil ljubil?	Odkod,	gospodična, to vprašanje?“ Povesil sem bil	A
megleni večer, ter posluša, če se ne bližajo	odkod	znani koraki, če ne prihaja on, da bi videl	A
prijatelj, je morala pač blagosloviti skromnost -	odkod	bi drugače jemala?Bila je sama tako skromna	A
sentimentalnost mu je bila do duše zoprna ...	Odkod	so prihajali ti pojoči glasovi?Mehak vonj se	A
ljudi in sram. Vsi so me gledali in so videli,	odkod	prihajam in kam drži moja pot.Zakaj imela sem	A
kakor tvoj. Trudil sem se, da bi spoznal,	odkod	ta bojazen, ki sta je najini srci polni, ki	A
je brez koristi!“ -- . / . / stran 189 . / ”	Odkod	veste?“ sem vprašal jecljaje.”Da te izdaje ovratnica	A
in ki se jih je Francka bala, ker ni vedela,	odkod	prihajajo. Vsa hiša je bila polna velikega	A
je leglo Francki na srce in sama ni vedela,	odkod	grenkoba in kam koprnenje. Prišla je že druga	A
zbežala in da bi se vrnila. ”Kakšen fin obrazek -	odkod	si dobila to obrazek?Tod okoli ni takih obrazov	A
prodajalnico in najel si je še dvoje delavcev - bogve	odkod;	prišla sta lačna in razcapana in šivala sta	A
enaki, vsi strašni. Mihov ni prašal nikoli,	odkod	je prišel zjutraj kruh na mizo, odkod je prišlo	A
nikoli, odkod je prišel zjutraj kruh na mizo,	odkod	je prišlo kosilo - toda na mizi je bil lep rumen	A
po špiritu in po slabem siru; nihče ni vedel,	odkod	je dobival denar - vsi, ki so zahajali sem,	A
ostali v spominu tisti dnevi: jéš, pa ne prašaš,	odkod	je prišlo; spiš, in te nihče ne goni preko praga	A
kamenjem, ki se je bilo prikotalilo Bog vedi	odkod	- morda se je bilo ob hudi uri z neba samega	A
daljavo. Prestrašil sem se, pa sam nisem vedel,	odkod	in čemu tak strah. ”Mati!	A
je storilo v srcu. Saj to ni ljubosumnost -	odkod	ljubosumnost in kaj je? Žena je bila otrok,	A
hotel, naravnost tja, kjer sem ga bil kupil.	Odkod	to sukno? - ga vprašajo.Zakaj bos je bil in	A
On sam ni vedel, česa naj prosi in kakó, in	odkod	in na kakšen način mu pride rešitev.Ali obšlo	A
ljudje so pobirali in spravljali in niso vedeli,	odkod	nepričakovano bogastvo.Če so slučajno opazili	A
naročje!“ Pa razložiti ni mogel ob tisti uri,	odkod	ga je bilo pozdravilo novo življenje.In tudi	A
poljubil živo sanjo, je bil sam in je bila noč ...	Odkod	strah, odkod otroška plahost, ki je zardevala	A
sanjo, je bil sam in je bila noč ... Odkod strah,	odkod	otroška plahost, ki je zardevala ob predrzni	A
Beseda vas razodeva in glas, da ste doživeli!	Odkod	bi drugače spomin, pa odkod trpljenje?“ Grivar	A
da ste doživeli! Odkod bi drugače spomin, pa	odkod	trpljenje?“ Grivar se je nasmehnil.	A
greh. Ali težje od greha je ležalo na srcu:	odkod	spoznanje?Le iz greha se je rodilo spoznanje	A
s tako velikimi, svetlimi očmi kakor sam. ”	Odkod	ta spomin, odkod ta strah?“ Vzkriknil je	A
svetlimi očmi kakor sam. ”Odkod ta spomin,	odkod	ta strah?“ Vzkriknil je hripavo in ji je	A
Grivarja je udarilo, da je prebledel. ”	Odkod	ti ... beseda?Odkod ... spoznanje?“	A
”Odkod ti ... beseda?	Odkod	... spoznanje?“ ”Vrni se pred polnočjo!“ je	A
čustvo in za trenotek se ga je lotil dvom ... ”	Odkod	mi je čast, gospod Mrmolja, da me razveseljujete	A
stresal z glavo ter se obrnil k Mrmolji. ”	Odkod	pa ste dobili svoje prepričanje?Ali ste ga ukrali	A
nekje s Slovenskega - zakaj, glejte, povedal ni,	odkod	je doma in tam na Nemškem sploh tudi ne morejo	A
da je tako, a premišljeval sem brezuspešno,	odkod	ta dušeslovni fenomen ...In naposled je res, da	A
najenostavnejše: posloviti se za zmerom in ne popraševati,	odkod	ta mlačnost.” Čemu bi jih nadlegoval?	A
imelo ne oči, da bi s pogledom razodelo, čemu in	odkod,	in ne ust, da bi z besedo povedalo.Misel je	A
vendar je bil komaj plitev jarek med njima.	Odkod	buči to življenje?Od onstran morja?	A
dva gospoda! Kakšna je tista postelja in kdo,	odkod	sta tista dva gospoda, ki bi bila zadovoljnaz	A
iznenada, kot da je bil priletel kamen skozi okno. ”	Odkod	jo je pobrala?... Prej ni našla besede, zdaj jo	A
vriščeča jata otrok. V prvem trenotku ni razločil,	odkod	in čemu viharna radost bosjakov, ki so se gnetli	A
”Anka! Kdo je tisti, ki strelja in	odkod	je prišel?“ ”Sovražnik je; na oni strani	A
vsenaokoli - nejasen šum, ki je prihajal bogve	odkod	... Spala je velika žival; ali že je pričela	A
Latermanovih kostanjih, morda je bilo zazvonilo	odkod,	od bele cerkve svete Trojice na holmu...	A
in kramljala, da je bilo lepo in prijetno. »	Odkod	si, Dorilis?Kje stoji tista bela bajtica, ki	A
pesmi. Sladko cingljanje mu zveni v ušesu -	odkod?	Kakor spomin je na nekaj lepega, toplega, ki	A
... Kje sem se upijanil,	odkod	sem prikolovratil v ta lepi in čudni kraj?Dacar	A
službe mi ni mar in tudi v prihodnost ne gledam.	Odkod	je zapihal veter, ki me je zvrnil v to dolino	A
antipatija brez razuma ...“ ”Čemu ta modrost in	odkod?	“ je vprašala Melita in se je čudila. ”Potrpi	A
ne trpljenja, ne ponižanja, ne bridkosti -	odkod	bi bile sanje?Bog ga je videl do dna, zato se	A
”Kdo si?	Odkod	prihajaš?“ je zaklical župnik. Človek pa	A
oči. ”Prišel je bil ponoči, živa duša ne ve	odkod,	razcapan je bil in neumit in je poginil v hlevu	A
ker ji človek ni poznal izvora in ni vedel,	odkod	se bliža zlo in v kakšni podobi. Polagoma	A
štruce ne bo, komaj da bo goldinar! ... Bog vedi,	odkod	je priromala ženska - otrok je še skoro in tudi	A
Povila je prezgodaj ...“ ”Ali je kaj povedala,	odkod	da je, čemu je prišla v vas?“ ”Toliko vem	A
ali hlapec, ali potepuh. Bog vedi, kaj je bil,	odkod	ga je bila privedla pot in kam se je bil namenil	A
polagoma se je porajala v mojem srcu lepa misel. ‚	Odkod	vse zlo?‘ sem premišljeval.‚Kdo je tisti, ki	A
najdražjega v sebi. Tudi nisem nikoli vprašal,	odkod	ta ljubezen in zakaj; dovolj je bilo, da je	A
je srečal soseda, ki se je vračal s polja. »	Odkod,	sosed?« Sosed pa mu ni odgovoril.	A
vselej, kdaj imata zadosti! Pa povej rajši,	odkod	si in čigav, zato da bom vedel, kje naj te odložim	A
Človek je, čeprav ne veliko prida. Bog vedi,	odkod	je pobegnil.« In luč je ugasnila med	A
veselja in tako so prišle ženske v grad, Bog vedi	odkod,	čudno našemljene in naščepirjene babnice, ki	A
in kakšna nadloga te je tako hudo potrla? -	Odkod	prihajaš? - Iz daljnih krajev.	A
zasolzile se niso, izžete od trpljenja. -	Odkod	prihajaš, o Gregor? - Iz daljne dežele	A
kakor da je v jadrnih urah preživela vekove. -	Odkod	prihajaš? - Iz daljne dežele, da pomolim	A
»Tako sem te vesela, Marko!	Odkod	prihajaš?Kod si se mudil tak dolgo, da se nisi	A
stran 91 . / nate. Ne vidimo te, ne vemo, ne	odkod	da prideš, ne kdaj; saj ni treba, da bi vedeli	A
»Pozdravljen, godec! Kako ti je ime in	odkod	prihajaš.« »Ime mi je Marko in svet	A
ne prej ne pozneje. Prišla je mimo, Bog védi	odkod;	jaz sem slonel ob kostanju in kostanj in belacesta	A
neženskem čelu zapisano vprašanje: ”Kdo si pač?	Odkod	si prišel?Počemu si prišel?	A
čudovito smešni, kadar delate tak obraz.“ ”	Odkod	hipoma vse to?“ ”Jaz se dolgočasim, - dovolj	A
je govoril dalje. ”Premišljeval sem dolgo,	odkod	moja ljubezen, in zdi se mi, da sem našel izvor	A
”A, ti si?	Odkod	pa ti?“ ”Odkod?	A
Odkod pa ti?“ ”	Odkod?	S ceste!“	A
kipé, pesti se stiskajo v krču, prsa hropé.	Odkod	ta glas?Ne božji ni, ne človeški, živalski je	A
svojo škatlico! . / . / stran 258 . / Premisli:	odkod	je bilo, čemu je bilo?Če niso tvoje oči že čisto	A
zlatnine in svile in žameta na to suho vejo?	Odkod	si jemal?Ali ti je iz tal raslo, ali ti je z	A
Zdaj mi vse povej, kako ti je ime, čigava si in	odkod,	vse kako in kaj!“ Pogledala mi je čisto naravnos	A
tudi moj pozdrav je bil tuj in neprijazen. ”	Odkod	ti?“ Takrat je temno in vroče zardela in	A
v njenih očeh in si je nisem upal vprašati,	odkod	bridkost.Tako se iz noči, iz daljave oglasi	A
na obrazu sem mu videl, da je hotel vprašati,	odkod	in kako, pa se je najbrž domislil, da bi bilo	A
izpustim vas, siloma vas držim, dokler ne poveste ...	odkod	vaše besede in kam?Čemu tisti večer, ki me je	A
Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič.	Odkod,	počemu in kam - nič!Pa naj bi bil prišel, pa	A
šentflorjansko. Pa se je prikazal nenadoma, Bog vedi	odkod,	razcapan pritepenec, in se je ustavil kraj doline	A
ne bilo ...“ ”Izprašati ga je najprej treba,	odkod,	kam, kako in počemu, nato pa naj ga birič pošteno	A
Dacar je odskočil. ”	Odkod	pa bom jemal ... kaj se ti je zmedlo?En forint	A
bi bil kdo prišel in bi te vprašal: ‚Kdo si?	Odkod	si?Pokaži mi svoj dom!‘ - bi povesil oči in	A
soka iz debla, da bi nam dajal moči. Povej mi,	odkod	ti je prišla navdušenost za delo, za življenje	A
-- -- -- -- Prišli so nenadoma in kdo vé	odkod	gostobradati ljudjé z ostrimi nosovi in lokavimi	A
zadovoljni z njim, on pa z njimi ... Bog sam vedi,	odkod	in čemu ta spomin: kadar vidim daljno domovino	A
osornim, pol prestrašenim glasom: ”Molči, sova! ...	Odkod	ti pride smrt?“ Kako je končal, ne vem natanko	A
velikega samozatajevanja. Bilo mi je nerazumljivo,	odkod	je vzela toliko moči.Utrujenost jo je obšla	A
otroci svojih otrok ... Ubogo dete, čigavo si in	odkod?	- Na tleh leži slamnik, brez oblike, siromašen	A
da nimaš matere, ubogo dete! Čigavo si in	odkod	- kod pojdeš in kam?...	A
ni mogel, če je bila senca majhna ali velika,	odkod	je prišla in kam se je izgubila. Stal je	A
in na njegovi obleki. . / . / stran 24 . / ”	Odkod	pa prihajaš?“ ga je vprašal kmet.”Saj si tak	A
Kakšna si?	Odkod	si prišla?“ Sklenila je roke in je strmela	A
vednosti. Zakaj sitno je trpeti, če človek ne vé,	odkod	trpljenje. Ko sem se potepal nekoč in sem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani