odkod (201-300)

bil kdo opazil, da bi ne vedel človek ob oknu,	odkod	je prišel nenadni glas... Skrit za gardino	A
ozrl samo enkrat in celo takrat le mimogrede.	Odkod	mi je prišlo to prepričanje, mi je nejasno;	A
Okrenil sem se na stolu ter umolknil... Vedel sem,	odkod	tisti hitri koraki ob jutranjem sprehodu in	A
tisti hitri koraki ob jutranjem sprehodu in	odkod	te nenadne, razburjene besede.Na dnu mojega	A
drugi je razmišljeval neprestano v njem: -- ”	Odkod	je prišlo to?Kedaj se zastor odgrne?“	A
smo ga, ki nam ga je poslala gosposka Bog vedi	odkod,	kakor davek in kazen božjo!Jedel je od hiše	A
gledali mrko, kakor obsojeni v ječo in na smrt. ”	Odkod	pa ti?“ je rekla Meta. ”Čegav si?“ je vprašala	A
občinski pisar in je namršil dolge obrvi. ”	Odkod	pa ti, negodnik?In kakšen si?“	A
Nenadoma - ni bil ne oblak, ne senca ni bila -	odkod	senca? - se zatemni nebo vse od izhoda do zahoda	A
Kdo je Liza?	Odkod	je?Tema in noč.	A
Tema in noč. Ne ve srce človeško,	odkod,	ne ve, kam, - in čemu bi vedelo?Lepa je bila	A
Kdo vpraša, kam hrepenenje? Kdo vpraša	odkod?	Župan Frfila je pripovedoval, da je bila	A
pa je razložil očetu vse natanko in po vrsti,	odkod	da je doma, kako služi kruh in kako da misli	A
svojega spoznanja. ”Če je bila v meni bridkost,	odkod	je prišla, kedaj je vzklila in iz katere prsti	A
On pa je odgovoril: ”Kaj me je skrb in mar,	odkod	da je prišla toča -- gorjé, da je prišla in	A
tako bo govoril človek pa sam ne bo vedel,	odkod	mu prihaja taka misel v glavo in taka beseda	A
ves začuden gledal na cigana pred seboj. ”	Odkod	pa tebi ta učenost?“ Cigan je zamahnil z	A
ne lenarimo bolj, nego smo prej lenarili --	odkod	ta toča na faro?Spogledavali so se, govorili	A
me ne!“ Farani niso nič več premišljevali,	odkod	da je prišla v dolino nesreča, kedaj in čemu	A
obžaril okno. Takrat je krčmar Elija vedel,	odkod	ta svetla procesija in kam.Odprl je usta in	A
doline šentflorjanske. Kako da se je zgodilo,	odkod	da je prišlo, ni vedel nihče.Mahoma se je sosed	A
ali križ! Nikomur in nikoli ni bilo očito,	odkod	da se je bil razlegel ta klic.Kakor da je bila	A
skrivnosten glas, toda Martin Skočir ni vedel natanko,	odkod	in kam.Deloval je brez počitka sebi na čast	A
svetlosti tako ugajal, da je prašala še dalje. -- ”	Odkod	pa, a?“-- In tedaj je nastopil trenotek, ki	A
Lepo ime Anastasius.	Odkod	ste, korenjak?“Ni čuda, da mu je tedaj upadel	A
Ich, Majestät, ich kann nichts dafür!“ -- ”	Odkod	ste?“-- ”Aus Krain!“	A
žarnejša, ne bledejša; spoznati nisem mogel,	odkod	je prihajala. Morje je bilo mirno in črno; zgenil	A
Kje žalost, srd, kje sram in kes?	Odkod	ponižanje, čemu razočaranje?Sam!	A
drugačno lice, če pomisliš, kaj je tista pamet in	odkod.	Nič drugega ni, nego strah pred babjim opravljanjem	A
studa, temveč pljunil bi predenj ... Povej mi:	odkod	te misli, ta globoki gnus, ta težka zavest,	A
težka zavest, da si skrunim telo in dušo --	odkod,	ko sem šele v njenem objemu spoznal ljubezen	A
sivo meglo, zapihal v lica blagodišeč veter --	odkod	je bil tisti pozdrav? In glej, človeka od	A
iskale, izgubljene v tujini, znanega obraza. ”	Odkod	pa si ti?“ je vprašal fant in se je smejal.	A
opotekal se je pijan ob jarku in ni vedel ne	odkod	ne kam. Poznam nekatere imenitne pisatelje	A
Kaj si ti tukaj, Štefan?“ se je ozrla sestra. ”	Odkod	pa ti?“ ”Na cesti so me pobrali.“	A
sestra. ”Tako pride človek, sam ne ve kako in	odkod,	in moti svetost rodbinskega življenja!“ je pomislil	A
venela takrat v njenih laseh. Le tu pa tam, bogve	odkod,	se je zasvetil demant, kot da je ostal v sobi	A
se je prikazal čuden človek, kdo ve kako in	odkod;	stal je nenadoma pred hrastovo mizo kralja Matjaža	A
človeka, vagabunda, ki se je bil pritepel Bog vedi	odkod	in ki pripoveduje dolgo povest, zato da bi prišel	A
No, dobro, dobro, znaš nekaj! ...	Odkod	pa si to preslikal?“ -- ”Samo da vprašuje!“	A
”Hanca, kaj se ti blede?	Odkod	te misli?“ Izvila mu je roko; tudi njena	A
po stopnicah in je potrkal hrupno na duri. ”	Odkod	prihajaš tako pozno?“ ”Od mrtvih!“	A
nežna. Nikoli nisem ne pomislil, ne vprašal,	odkod	da je prišla v ta pusti kraj, kam da pojde.	A
prišla v ta pusti kraj, kam da pojde. Bila je -	odkod,	kam? - kakor sreča v mojem srcu. Bušnil je	A
Kam je šlo vse, kam se je utopilo?	Odkod	meni sreča, kam je utonila?	A
mož s čopom in pentljo: ”Zdaj se je izkazalo,	odkod	ta moč, ta ljubezen in ta mladost!“-	A
spajali z drugimi, ki so prihajali od zunaj, bogve	odkod.	Polagoma je klonila glavo, roké in noge so ji	A
pod nabrekle trepalnice. Bog vedi, kdo da je,	odkod	je bila prišla, kaj je njen posel, kod zeha	A
privoščila, da je slonel na zofi do jutra ...	Odkod	si prišel, ti mladi fant, spomin iz davnine	A
bridkosti je pozabil in tudi spominjal se ni,	odkod	mu gosli v rokah in veselje v srcu.Iz pozabljenega	A
”Kdo si?	Odkod	si prišel in kod si hodil, da si omahnil truden	A
vzdramil struno tolažnico; otrok je vztrepetal. ”	Odkod,	fant, in kam?“ je vprašal Kurent. ”Med ljudi	A
v lice, prezgodaj usehlo od vsega hudega. ”	Odkod	prihajaš in kam si se nameril?Ali si vinski	A
zaplesal. Ne on sam; prišli so, Bog sam vedi	odkod,	kakor krti izpod krtin in komaj je Kurent zagodel	A
je pobožal po tistih ozkih licih. ”Dekle ti,	odkod	si prišla in kam gre tvoja pot?Prišla si iz	A
tam, čuti roso na svojih licih in se čudi: ‚	Odkod	ta tišina, odkod ta samota?Saj sem slaven!‘	A
na svojih licih in se čudi: ‚Odkod ta tišina,	odkod	ta samota?Saj sem slaven!‘	A
je poznal Kurent, toda vedel ni, kdo da so,	odkod	da so prišli in kam da so se namerili. ”Suknja	A
Blagoslovljena bridkost: če bi nje ne bilo,	odkod	hrepenenje, ljubezen in lepota?Če bi uboštva	A
bolj se je razmikal pred mojimi očmi; ne vem,	odkod	je svetila ta luč, ker noč je bila temna zunaj	A
ko začuti človek težo na ramenih, pa ne vé	odkod,	žalost v srcu, pa ne vé zakaj. Sedel sem	A
predzavednih sanj. Nič te ne vprašujem, prijatelj,	odkod	si, kdo si, kam te vodi ta dolga pot. Tvoje	A
rezal drugim ... Na mizi je kolač, velik in rumen;	odkod	moka, odkod maslo, vedi Bog, jaz ne vem; mati	A
Na mizi je kolač, velik in rumen; odkod moka,	odkod	maslo, vedi Bog, jaz ne vem; mati stoji ob mizi	A
se je sklonil k Marti. ”Marta, le to reci ...	odkod	so prišli ti ljudjé?“ Vrtnik se je tiho nasmehni	A
beli obleki in da boš imela venec na glavi ...“ ”	Odkod	prihajaš, Ivanka?“ je odgovorila Marta. Ivanka	A
ti, cunjasti literat?“ je zaklicalo zunaj. ”	Odkod	hudiča ...?“ se je začudil Košir in je stopil	A
Kjé pa je mladi mož? ... Ali veste,	odkod	prihajava?Naravnost iz Benetk!	A
pijanec, tudi te beznice nima rad -- Bog vedi,	odkod	so mu besede in čemu jih prodaja!“ Stožer	A
En glas, en blisk. Od nekod, nič ne vem	odkod,	se je oglasila mehka arija iz Trubadurja.Presunilo	A
Dobrote tega spoznanja si bil deležen, pa ne veš,	odkod	da je, čemu da je!-	A
mlečne mladosti! Pa mi očitajo osivelost -	odkod	to čudno očitanje?“ Nekoč je sedel ponoči	A
Melitta ji je bilo ime. Kdo da je bila Melitta,	odkod	in kaj,nihče ni vedel natanko.Nekateri so rekli	A
temveč samo prijateljica svojih prijateljev.	Odkod	da je prišla, nikomur ni bilo znano; ne jezik	A
podobe vse mrtve in tuje? Kje se jim pozna ...	odkod	diha tisti mraz, da jih ne ljubiš?“ ”Sama	A
tisti mraz, da jih ne ljubiš?“ ”Sama ne vem,	odkod!	Rekla sem, da so bili vsi umetniki zaljubljeni	A
gledal je preveč hudo in nikdar se ni nasmehljal.	Odkod	da je bil Miha in kod je hodil svoja prejšnja	A
dam, na belih vratovih, v laseh in na prsih ...	Odkod	so prišli ti ljudje s svojim zlatom in s svojimi	A
upanje, mirno, vdano, kakor luč pred oltarjem:	Odkod	so bili ti ljudje, katere čase in katere kraje	A
nestrpni koraki so prihajali in odhajali, Bog vedi	odkod	in kam in čemu, duri so škripale in lopútale	A
blagega. Nič ni vedel, kako se mu je zgodilo,	odkod	mu je narekovalo - zgrabilo je bilo za srce	A
bil rdeč nagelj, že napol ovenel; sam ne vem,	odkod	sem ga bil po naključju prinesel.Snel sem ga	A
- ”Čemu tiste besede,	odkod	tiste besede?“ si je očital Jošt, ko se je bil	A
”Kje si jo videla?	Odkod	jo poznaš?“Fanny se je veselo zasmejala.	A
da sem enak med enakimi, žival med živalmi?	Odkod	in čemu zdaj ta stud? Bodi, Fanny, kakor je	A
In neki gospod je prišel za njo, Bog vedi	odkod,	tukaj ga nobeden ne pozna -“ ”Kaj pa je z	A
Pozdravljeni!	Odkod	pa ste?V to sobo stopite!	A
”Ker vas ljubim. . / . / stran 33 . /	Odkod	ljubezen in odkod žalost?“ ”To so tiste besede	A
ljubim. . / . / stran 33 . / Odkod ljubezen in	odkod	žalost?“ ”To so tiste besede; tako ste govorili	A
”Kdaj pa mislite odtod?“ ”	Odkod?	“ se je prestrašil Kačur. ”No, iz Zapolja	A
neobriti davčni praktikant in učitelj Ferjan. ”	Odkod	pa ti?“ je skočil Ferjan izza mize.Svetil se	A
Ves blaten!	Odkod	pa prihajaš?“ Stiskal mu je roko in ga je	A
sem, in je delal pri kovaču; nemški je znal;	odkod	je bil prišel, ga nismo prašali, in da smo ga	A
stran 244 . / Ne vem in nikoli ne bom vedel,	odkod	so prišle njegove besede in kam so bile namenjene	A
bi nagnil in bi molčal. Zato, da boš vedel,	odkod	moja bridkost in kam, in tudi zato, da se razodene	A
dneh: ”Povej po pravici in brez laži, kdo si in	odkod?	“ bi mu bil odgovoril naravnost in brez obotavljanja	A
pipec brez ročnika - sam Bog nebeški vedi,	odkod	se je bilo vse to nabralo v Ljubljanico!Ali	A
Ta skala, na primer, je tukaj. Ne vprašam,	odkod	da je, temveč vprašam, koliko bi se dalo iz	A
”Hudiča! Jaz ne vprašam,	odkod	da je ta skala; in tudi ne vprašam, kakšna da	A
namàh, da nobeno oko ni razločilo, ne kaj, ne	odkod.	Nekaj silnega se je prevalilo pod soncem od obzorja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani