In na vrtu je cvetel gozd rdečih rož in opojno duhtečih lilij in lipe so šumele. -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- --
Prišli so nenadoma in kdo vé odkod gostobradati ljudjé z ostrimi nosovi in lokavimi očmí; signor Antonio jih je vzprejemal ter se zapiral ž njimi v svojo pisarno. Po Borovju pa je šuštelo skrivnostno, kakor šušti jesenski veter po gozdu.