nova beseda iz Slovenije

obleka (101-200)


ramenih. Dež se je zdržema cedil iz nizke megle,      obleka      se je pojila z mokroto.Njenemu razgretemu telesu  A
na tla, roke in noge so ji krvavele od trnja,      obleka      se je bila raztrgala.Ko se je odpočila, je gazila  A
košatimi obrvmi, kakor streha obešenimi nad oči.      Obleka      potepuška. »No, kaj bi?«   A
na samoti. Zakaj obrazi so bili razbojniški,      obleka      vsa v capah. Nekaj hipov so stali nemo okrog  A
pritisnil nase ter je zašumela krog njega njena      obleka,      se mu je stemnilo pred očmi in ga stisnilo pri  A
pogledal po praznih kljukah, kjer je navadno visela      obleka      bratov. Takrat je zopet opazil Mihorjev zmečkani  A
njiju je mahedrala s kljuk črna, zamazana jamska      obleka.     Za koruzni strah bi bila na Podlogu pregrda.  A
Resknilo je, ko se je spredaj po celem pretrgala      obleka.     Val hladnega zraka ji je potegnil po razgaljeni  A
mogel biti mož svoje žene na stolu zraven.      Obleka      je nemogoče visela na njem, četudi se ji je  A
svoji gala izvedbi, kakor se je sam pošalil.      Obleka,      ki je na soncu svilnato zasijala, bel robček  A
očmi. Sivkasta, z zelenimi našitki okrašena      obleka      in preko rame obešena dvocevka je izdajala lovca  A
blaga odtrganega, praznična, tako skrbno čuvana      obleka      je žalostna cunja. Polonica ne more  A
svetla lisa in se hitro veča ... Bela poletna      obleka!     V hitri hoji odletava ...  A
kakor bi prišel na nepravo mesto ... Ta obraz, ta      obleka,      počasno, nerodno, malone boječe kretanje, -  A
Po posteljah in po mizi je bila raznešena      obleka;      na mali mizici pred divanom je ležal raztresen  A
rokavice, - sončnik, - gosposka, vsa šumeča      obleka,      - drugi so kar gledali.Bila je pri meni več  A
telesa se mu je vila in gubala ohlapna črna      obleka,      čez ramo je položil ogrinjač, v roki pa je držal  A
sesušen starec, zgubanih lic in koščenih rok.      Obleka      mu je zakrpana na vseh mogočih krajih. ”Dobrotlj  A
nakupila polno skrinjo perila, tudi poročna      obleka      je bila že v delu.On si je bil naročil salonsko  A
pogodi moj obraz, ker je bil preveč vesel; moja      obleka,      moja frizura, moja govorica ... vse je bilo tuje  A
resen. Meni pa je bila nenadoma pretesna ta črna      obleka,      trd in mrzel je bil na ustnicah ta bolni nasmeh  A
Neizrečeno smešna se mi je zdela moja črna      obleka      in strgala bi si jo bila s telesa.Smešen in  A
Pentlja bi se lahko napravila prav primerna ... Tudi      obleka      je malo ... hm, čudna!Leva roka je čisto naga  A
Bose noge so se mu nerodno opletale po blatu,      obleka      je v cunjah visela od njega.Iznad čela, krog  A
se je premislil, ko je stal že na cesti. Vsa      obleka      je bila napol slovesna, napol smešna; cilinder  A
drugega nič. Na klinu je visela prazniška      obleka,      v košu pod klopjo je bilo spravljeno perilo  A
vzdigala iz doline. Jerneju je bilo mraz; njegova      obleka      je bila vlažna od rose, njegov obraz je bil  A
Tukaj je cula: perilo je notri in prazniška      obleka!     Štirideset let - preštejte in premislite, koliko  A
dni, da je ta cula obilno plačilo? Prazniška      obleka      in platnena srajca pravično povračilo?Tako je  A
po odeji, prsti so se krčili, ali prazniška      obleka      je bila tako težka, ni le bilo mogoče vzdigniti  A
Na mizi je ležala razprostrta bela poročna      obleka,      na stolu so stali sivi čeveljčki z belimi pentljami  A
drevi prešeren, včeraj moški, jutri babji; tudi      obleka      in nošnja je druga na vsak korak: gosposki škrici  A
pogledov so se strnili. Nalahko je šumela njena      obleka      in ta plašni šum se je spajal z najinimi vzdihi  A
poljubil - ustnice so se še držale ustnic in njena      obleka      je šumela - že sem začutil, kako meje pobožala  A
Odprla je duri. Izba svetla, po izbi razmetana      obleka,      na mizi perilo in knjige, pred mizo velik, že  A
lica so bila nedolžna in bela, njena prazniška      obleka      pa je bila vsa zelena, posuta z drobnimi rumenimi  A
in oči, po glasu; nekoliko bolj ga razodeva      obleka,      če ni preveč nova in če si jo je bil dal napraviti  A
roko ob oknu, roka bi izginila, zašumela bi      obleka,      duri bi zaloputnile, bum, lop, konec in amen  A
nemarna, preohlapna in posvaljkana je njegova      obleka,      prav tako kocinast in splahnel je njegov obraz  A
tako spretno, je polagoma omahnila, spodobna      obleka      polišinelov je ogoljena in razcefrana; občinstvo  A
razločiti; s krvjo in blatom je bila pokrita      obleka,      raztrgana v cunje; levi rokav mu je visel ohlapno  A
ni drugega sledu po njem, nego tale razcapana      obleka      ...Vse je dobro zdaj, nikoli ni bilo v mojem srcu  A
poletensko, čeprav je bilo še zgodaj v marcu; ta      obleka      je bila obnošena, pomečkana in oprašena ter  A
so mu viseli na čelo, klobuk je bil izgubil,      obleka      je bila povaljana.Z obema rokama je mahal in  A
kodrih do oči. Zmerom bolj težka je bila ruta,      obleka      je bila vlažna in hladna. ”Dekle!“ je zaklical  A
premočen, je stal poleg nje in je jokal; njegova      obleka      je bila smešna: blago je bilo grobo in ceno  A
Lep človek je bil, visok in slok, toda plečat.      Obleka      je bila nekoliko zanemarjena in obnošena, široki  A
postelji!“ je odgovorila Marta in je upihnila luč.      Obleka      je zašumela, vzdihovaje je legla Hana v posteljo  A
nespodoben človek ... Vse je spodobno na njem:      obleka,      govorjenje, pisava, misli ... samo on sam je nespodoben  A
svoja posestva in svoje bele gradove. Njegova      obleka      je bila sicer na neštetih mestih zakrpana, toda  A
steni. Po postelji je bila razmetana praznična      obleka;      velik buket je duhtèl v porcelanasti vazi pred  A
globoko sključeno, roke sklenjene v naročju.      Obleka      je bila čisto otroška, svetla, čipkasta in pentljasta  A
jih je z robcem brisal z usten in lic. ”Ta      obleka,      ta čipkasta, nečimrna, nesramna, ta je obleka  A
obleka, ta čipkasta, nečimrna, nesramna, ta je      obleka      Julije, pijanke, nebrzdanke; ono Franckino sem  A
sirotno, trepetajočo punco iz cunj; ne samo      obleka,      tudi vse drugo na nji je bilo kakor na tistih  A
žuljave in zakrvavele od dolge poti; in moja      obleka      je zakrpana, obnošena; in moj obraz je potan  A
in Jokcu se je zdelo, da je še vsa župnikova      obleka      polna žlahtnega vonja.Odkril se je in je poljubil  A
Veselilo jo je pohištvo, ki je bilo čisto mestno,      obleka      jo je veselila, in velika, vsa bela in čipkasta  A
postaven mož, spodobno oblečen, nekoliko rejen;      obleka      in zlata verižica na belem telovniku, rdeča  A
pa so bila napol odprta in so se tudi čudila.      Obleka      je bila umazana, posvaljkana in blatna, kakor  A
le zunanja oblika je bila drugačna, le druga      obleka      na enem telesu. Vrgel je vdrugič, vtretjič  A
padali na čelo, ušesa so štrleli daleč stran.      Obleka      je bila raztrgana in zamazana, suknja brez gumbov  A
kakor iz motnega kamna izrezana. Črna salonska      obleka      mu je bila pretesna; pod pazduho in na hrbtu  A
na koščenem telesu je visela ogoljena črna      obleka      s škrici, še zdaj je nosil črn, trd klobuk,  A
je bilo Franckino perilo in njena nedeljska      obleka.     Ruto je imela že na glavi, pila je še kavo, ki  A
je na glavi klobuk, izpran in razcefran; tudi      obleka      je bila gosposka, toda zamazana in posvaljkana  A
čevlji, vsa umazana in zakrpana je bila njena      obleka.     In tudi na njenem obrazu se je poznalo, da je  A
opravila v nedeljsko obleko - tudi njena nedeljska      obleka      je bila že stara in zakrpana - ogrnila je dolgo  A
štrlele dolge in nerodne iz prekratkih rokavov.      Obleka      je visela na njem ohlapno in cunjasto kakor  A
trudne od uživanja, teló vitko in elastično in      obleka      rafinirano enostavna, takó da bolj odkriva polne  A
prevažal neznane skrivnosti; zasvetila se je bela      obleka,      zašumela je, duri so se odprle in jadrno je  A
režečih ustih, isti beli, topi pogled; in tudi      obleka      je bila ista, prav tako razcapana in umazana  A
bila je, ni se je dalo utajiti. Če je bila      obleka      zakrpana, ali nova, bela, ali črna, ugledal  A
popotniku, da je bil prišel iz daljnodaljnih dežel;      obleka      mu je bila vsa razcapana in nerodno zakrpana  A
Matjaž na belem konju, on pa ga ne bo videl. Še      obleka      njegova je okamenela; guba na plašču se ne vda  A
mano. Na ovinku je izginila za kostanji bela      obleka      in je izginilo dvoje velikih, mokrih, nedolžnih  A
bolj . / . / stran 264 . / na mrtvaški oder.      Obleka      Mrakova je bila slaba in obnošena; namesto suknje  A
Lahko noč!“ Njena      obleka      je šumela po stopnicah in Mrak je čul, kako  A
obleki, prepasani s srebrnim pasom; ni bila      obleka,      prozorna halja je bila, ki je razkazovala vso  A
vso noč; njen obraz je bil zaspan in utrujen,      obleka      posvaljkana, čevlji prašni in odrgnjeni.Odzdravila  A
govorjenje, vaša gestikulacija, potem postava,      obleka      itd., in naposled: vaša služba!- Ne zamerite  A
ne, tudi ne na obleki, ki je bila taka, kakor      obleka      vseh drugih. Zatorej sem mislil: bodi tat  A
rjave silne mišice so igrale na golih rokah,      obleka      je bila tesna in tenka, da so se tresli krepki  A
in nasmihal se je skrivnostnootožno. Njegova      obleka      je bila precej ogoljena. Med literati je  A
vežejo s temi ljudmi in njih domovino, samo      obleka,      samo slučajnosti.Kadar je govoril kdo vpričo  A
in prazne, telesa izsesana, tako da je visela      obleka      ohlapno na njih, kakor na okostniku ... Nekatere  A
resnično ni človek, si je mislil. Tu sedi,      obleka      slaba in ogoljena, lica vsa sestradana in nič  A
svežnju pa je bila bela, svilena, sladko šumeča      obleka;      položila je nanjo obedve roki, dolgi, tenki  A
roke na kolena. ”To je namreč moja poročna      obleka      ...Sinoči jo je prinesla, pa mi je bilo nekoliko  A
prav tako, kakor ostane v skrinji vdove poročna      obleka.     Skrbno je zganjena, shranjena in pogrnjena, le  A
razmetano in razbrskano. Na steni je visela      obleka      tako nagosto, kakor v štacuni: jopiči vsake  A
Kar je, je! Perilo je bilo v nji in pražnja      obleka      -- Bog z obojim!“ Tako sta živela in spala  A
moj obraz, da bi ne bila tako zanikrna moja      obleka,      da bi ne bilo moje kretanje tako smešno in nerodno  A
... Na glasni cesti se je ustavil voz;      obleka      je zašumela, zazibal se je širok slamnik.   A
kravata je visela na telovnik -- vsa ohlapna      obleka      je smešno visela na grobih kosteh.Ampak obraz  A
domislil Peter nenadoma, kako je umazana njegova      obleka,      kako je še on sam ves neroden in otročji, nevreden  A
”Zbogom, Peter!“ Vstala je, bela      obleka      je zašumela.Peter pa je klečal v postelji pred  A
Gradnik z onesveščeno domačo hčerjo na rokah.      Obleka      se je lomila na njem v pasu, ker je bila zmrznila  A
prevlečenem odru pod človekom, ki se mu rdeča      obleka      tesno prilega mišičastega telesa.Brezkončna  A
je začela vleči prava primorska burja. Mokra      obleka      mi je začela ledeneti. V škornjih so mi odreveneli  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA