obleka (201-300)

tokrat naredila toliko žegnov, da je bila celotna	obleka	dosegljiva.Navadno smo zmeraj nekaj dokupovali	A
verniki vendarle dati tudi toliko nase, da je tudi	obleka	primerna.No, ali bi bilo vam všeč, če bi hodili	A
do peta. Bilo pa je tako mraz, da se mi je	obleka	takoj strdila na telesu.Odtajal sem se šele	A
Pokorite se!«	Obleka	je res kar kapala s tega izvrstnega spoznavalca	A
Ali ni čeden?« Čeden sicer ni bil, ker je nova	obleka	visela na njem kakor na plotu, a pritrdil sem	A
v bregu na levo od cerkve. Prodajala se je	obleka,	ponajveč pa sladke reči.Ali pred mašo se še	A
kazala rdeča podloga. Bila je to vroča, stara	obleka	za stare ženske in že tedaj precej redka.	A
glavica ni opešala pod tem lepim bremenom!	Obleka	se ji je tesno oprijemala telesa, tako da so	A
Dunajsko cesto tik špitalske cerkve. Belopikasta	obleka	in nekaj orodja, katero je nosil v rokah, je	A
še plačane niso bile. Med temi je bila tudi	obleka	grofa Otona.»Čemu naj jih pozdravljam, ki me	A
Kaj so vam mari božji svetniki! Nova	obleka,	nov svilnat trak za lase, vse táko vas bolj	A
da ni bilo cvenka, da bi se napravila nova	obleka,	brez katere tudi takrat ljubljanska gospa, če	A
Pichlerjeva: »In Pillerica! Ali ne visi na njej	obleka,	kakor bi na plankah visela!« Primčeva je dostavila	A
Kdo je ta človek?	Obleka,	silno obnošena in lahka, pričevala je o uboštvu	A
obraščeno razprostiralo veje nad njim. Njena bela	obleka	in pa še bolj beli vrat se črtata od temnega	A
besedo ustavlja pred vso družbo to človeče! »	Obleka	ne dela človeka in uniforma ne vojaka!Zato me	A
k tlom, da se je nesrečnemu strelcu pobelila	obleka.	Tolpa vran, ki je počivala nekje v lesu, dvignila	A
Jezdec bil je visoke postave in širokih pleč;	obleka	pa se mu je videla, kakor da bi pogrešala strežaja	A
obraza so se ji usipali kodrasti lasje, in bela	obleka	okrog vitkega telesa dajala ji je prečuden vtis	A
bili valovi pripluli mrtvo žensko truplo. Bela	obleka	se je tesno prijemala njenih udov, lasje pa	A
da se je mama hipoma zopet pomladila! Črna	obleka	je zginila kar čez noč; vsako jutro pa si je	A
Pri vsakem kosu je zakričala: »Čigava je ta	obleka?	«Ciganka je točno odgovarjala: »Našega ljubega	A
prikazal moj mož. Bil je bel kot vosek in vsa	obleka	na njem se je svetila.Šel je brez greha iz življenja	A
pogledati: na glavi lasje šopoma izpuljeni,	obleka	raztrgana; ko je počasi zlezel na noge, se je	A
devetero gub in pot me je oblil, da je bila mokra	obleka	na meni.Kar sem bil gospodar obeh visoških kmetij	A
dolgo pot za sabo, ker je bila v neredu njena	obleka	in njen obraz ves utrujen. Kar pričela je:	A
Prikazal se je na vršini. Dolga	obleka	se mu je prijemala udov.Ali vendar je plaval	A
težki, svetli lasje v skoraj pšenični barvi.	Obleka	iz belega platna ji je ob šivih in robovih bila	A
Slušalo bi te krdelo krščenic in hlapcev,	obleka	bi ti bila iz svile in žameta in vse bi te častilo	A
od pričakovanja, oči se svetile in smehljale;	obleka	mu je bila pretkana z zlatimi in s srebrnimi	A
močna stegna, a v nadlehtju se mu je hodnična	obleka	tesno napenjala od nabreklega mišičevja. »O	A
skrbno ogleda, ali ni kaj poškodovana med jedjo	obleka	‒ iz navadnega blaga in na videz precej ponošena	A
trideset let star biti. Bil je srednje rasti,	obleka	mu je bila, dasi ni imela nič gizdalinskega	A
iz službe izstopivšega lajtnanta izkazovala.	Obleka,	najokusneje po najnovejši šegi ukrojena, oprijemala	A
Nič ni več premišljala, kaj bi storila, njena	obleka	je zašumela skozi debelo, redko, golo, strmečo	A
Kvas na prvi pogled vsakemu zanimiv človek.	Obleka	njegova bi morda v vélikih mestnih sobah ne	A
razkuštranih, sem ter tja že osivelih, dolgih las.	Obleka	ni določila, ali je gospod Dolef star krojač	A
svislih, v slamo zarit, prespal, bila mu je tudi	obleka	raztrgana, da je záplata záplato krila.Mnogo	A
Jožek. Na prsih je morala druga rana biti, kajti	obleka	je bila okrvavljena zelo. Ranjenik je hotel	A
zadnjimi durmi malo obstoji, pogleda, ali mu	obleka	dobro stoji, pogladi lase ter se odkašlja in	A
mu je bil ta in ta neznan; Petrova gosposka	obleka	je storila vendar, da so se jeli spraševati	A
in kozji rog in roženico; vse kakor Jernej.	Obleka	mu je bila tu in tam malo prevelika. Robevnica	A
soržičen kruh in jabolčni krhlji. Premočena	obleka	se je v soncu parila na njem, v njem pa se je	A
odgrne plašč, v katerem je zavit, in videti je	obleka	sicer kmečka, vendar iz boljšega blaga, dasiravno	A
Ne gane se. Lice je bledo, na prsih	obleka	krvava, roko ima obvezano, mrtev je! »Jezus	A
ruto v roki, šumela je njena na pol svilena	obleka,	prepelica je v detelji prepelela, škrjanec pel	A
Boletova je bila jako lepa dama in okusna njena	obleka	jo je storila še zanimivejšo. Pa danes so bile	A
malone starikavo lice, obnošena, zanemarjena	obleka,	ogoljena potna torbica, katero je držala v rokah	A
z glasnim vriščem, ko je zašumela dekličina	obleka	pred njim. Tako je prišla grofica kmalu na majhno	A
pogled, da sta dobro imovita gospodarja. Njiju	obleka	in njuno nekako oblastno vedenje pričuje o tem	A
in prineseta Samoradovo obleko na čoln, in ta	obleka	se precej sama ob sebi obleče na telo omedlelega	A
mizo sključen sivček dolge razmršene brade.	Obleka	mu je medvedova koža, prevezana s trto.Ves zamišljen	A
zadoščam sam sebi, kakor se to spodobi modrijanu;	obleka	mi je medvedja koža, živež tista roža.Več ne	A
dvajset krepkih mož, ki se ustavijo na Triglavu.	Obleka	jim je od kož, pokrivalo gobov klobuk, obuvalo	A
izhod iz te doline, kje in kako se dela njih	obleka,	od kod jim prihaja vsakdanji živež in od česa	A
je odkazan sedež gospe Cvetani Pavličevi.	Obleka	ji je črna, obraz bled in miren, vsa podoba	A
nadaljuje: »Abadon mi je vrnil telo in obleko.	Obleka	je bila kakor nova; telo pa se mi je zdelo nekamo	A
rokavice iz jelenove kože.« »Vaša gosposka	obleka	ni za Triglav.Nobena kmetica vam pa ne posodi	A
A kaj še!	Obleka	ji ni bila všeč: preveč preprosta ji je bila	A
»Če je pa tako, pa grem! Ali je	obleka	že pripravljena?« »Že!«	A
dekleta pa šapelj. Kaj lepo se jim je podajala ta	obleka.	Zlasti pa se jim je vse prav dobro prilegalo	A
roko pa vzemi tale zavitek! V njem je zame	obleka,	kakršno nosijo turški trgovci, in tudi nekaj	A
zdravnik; ne glejte me tako plašno; obraz in	obleka	ne obeta mnogo, vem, a na vnanjost ni gledati	A
ste, ne vem; samo toliko mi je jasno, da se	obleka,	ki jo nosite, ne strinja z vašim bitjem.« »Dalje	A
in vendar ‒« »Nekoliko drugačen sem, kajne?	Obleka,	ljubi gospod, sama obleka, drugega nič, vas	A
drugačen sem, kajne? Obleka, ljubi gospod, sama	obleka,	drugega nič, vas moti.« In res je bil Záboj	A
tako da ga je bilo težko poznati. A ne samo	obleka;	obraz, pogled, glas, vse je bilo nekako čudno	A
okrogloličnega človeka ni bilo med njimi; njih	obleka	je bila zanemarjena in težko da kateremu po	A
je bilo videti šibkega životka. Lahka, tanka	obleka	brez rokavov ji je sezala samo do kolen.Goste	A
sramežljivosti sklenjeni nad prsmi, s katerih ji je ravno	obleka	zdrsnila na kolena!‒ Ko se siloma odtrgaš tem	A
brez pomoči v tujem mestu, zadnji novčič izdan;	obleka,	postelja, orodje vse prodano, zdaj je čisto	A
Po životu mu ni naredila nobene rane, tudi	obleka	na njem je ostala cela.Prstan pa mu je strela	A
zvrtilo v glavi, kakor da jih je vrag obsedel:	obleka	iz domačega platna se jim zdi preberaška, preveč	A
vdrugič: na glavi je nosil zelen venec, obraz in	obleka	sta se mu svetila kakor sonce.In mati je spoznala	A
in trpežna. Če se mu je razparal čevelj ali	obleka,	ni klical precej čevljarja ali krojača, ampak	A
cerkev, po maši so jo zagledali sosedje v Krki.	Obleka	se ji je bila nataknila na vejo bližnjega drevesa	A
umolkne ves prestrašen. Šele sedaj vidi, da mu je	obleka	vsa raztrgana.Hlače so bile preklane in vse	A
A bilo je vse zaman.	Obleka	je zevala na vseh koncih in krajih, pa naj je	A
po strmini. Skrbela ga je njegova nesrečna	obleka	in bil je ves žalosten in pobit.Resnično ‒ ne	A
prevrnil v prepad ... Joj, pa se je raztrgala	obleka!	Samo klobuček je cel in pa petelinje pero, o	A
strahu. Tujci so nosili dolge brade in brke;	obleka	jim je bila razcefrana in oguljena.A to ni prestraši	A
dvignila. Sedaj šele je zapazila, kako je dekličina	obleka	vsa raztrgana in roke vse razpraskane in krvave	A
veliko vedeli povedati. Kako ji pristaja modra	obleka,	ko ima svetle lase!Ta naša Micka!	A
Lasje na glavi so se ji sprijeli.	Obleka	se ji je držala telesa.Po licih in čelu so se	A
pogledal po praznih kljukah, kjer je navadno visela	obleka	hlapov. Takrat je zopet opazil hlapca ena zmečkani	A
propaganda je na psu; vedno se je praskal za ušesi in	obleka	je mahedravo visela na njem; najbolj je sitnaril	A
207 . \/ V miznici je najdena ena vojaška	obleka,	štampiljka, pet peres in trije svinčniki.To	A
je pa še vedno z največjo skrbnostjo; njegova	obleka	je bila polna pestrobojnih trakov, brada in	A
kaj da stori, je zašumela na hodniku ženska	obleka	in v sobo je stopila Margareta. Rovan	A
mizi. »Nisem gosposka, s kmetov sem doma, samo	obleka	ni kmečka.Tudi dvajset let sem že stara!«	A
višavah!« Govoril je sladko, smehljajoče, vse,	obleka,	besede, obraz, oči, vse je bilo tako kakor umetna	A
iz mesečne sobe v mesečno sobo, pa je edino	obleka,	šop palic, dva dežnika in kovinast kipec, ki	A
mogel odvrniti pogleda od grofice. Tenka mokra	obleka	se je je tesno prijela in polne forme njenega	A
zaprla za seboj vrata. Slišal je, kako šumi	obleka,	ki jo odlaga. Sedel je na stolu tik postelje	A
oddahne. Obide ga občutje, kakor bi mu bila	obleka	pretesna in pretežka.Prav nenavadno mu je.	A
Temen.	Obleka	ji je segala malo čez kolena.V levi roki je	A
Roka, ki je držala cigareto, rahlo upognjena.	Obleka	oprijeta.Kratka in tenka.	A
stran 123 . \/ Tega ni razodevala samo njegova	obleka,	ki je bila prirejena za boj, ampak tudi njegovi	A
kot domobranci? Tu je hrana za vojsko, tu je	obleka	in tu je ne nazadnje tudi orožje, in vse to	A
neusmiljeno pestila od jutra do večera, tu je bila še	obleka,	obutev in dolga vrsta drugih banalnih, ponižujočih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani