nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Albert, poved v sobesedilu:
In tudi oblečen je moj prijatelj prav kakor nekdaj: vse nekako visi od njega, kakor bi ne bilo urezano zanj; hlače predolge, suknja prekratka, a povsod vse polno gub; kravata mu uhaja neprestano nad nizki ovratnik, manšete mu silijo izpod rokavov; premajhen klobuček na veliki glavi Petrovi izgleda, kakor bi prišel na nepravo mesto ... Ta obraz, ta obleka, počasno, nerodno, malone boječe kretanje, - vse izdaja človeka nesamostojnega, - bojazljivo, otroško dušo.
”A kako si natovorjen; - dobro skrbiš za praznike.“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani