njiva (14-113)

na semanje dni, nekdaj samotno selišče Dolga	njiva	pod Sv. goro je bilo kakor veliko taborišče	A
Tudi ta mi je všeč. In nad hrastom je	njiva	cvetoče ajde.Lepo je zaokrožena in mehkorožnata	A
kadar po njej brenči na tisoče čebel, se taka	njiva	res ziblje in poje, kakor bi v pobočju vznak	A
okvira usločen, precej širok rožnato bel pas:	njiva	cvetoče ajde.Nad njivo je bila polica, na polici	A
»Kje pa! Ta	njiva	je dolga skoraj uro hoda, pri nas pa je uro	A
iztrebil vrzeli in tako je nastala ena sama velika	njiva	- največja njiva na vasi.Kupil si bo konje,	A
je nastala ena sama velika njiva - največja	njiva	na vasi.Kupil si bo konje, spomladi bo z njimi	A
njive in travnike. Na videz sta tam še zmerom	njiva	in travnik, toda ko se voda odteče, je njiva	A
njiva in travnik, toda ko se voda odteče, je	njiva	nastlana s plavjem, po travniku pa ležijo okostja	A
brazdo v spočito pomladansko zemljo. Ko je bila	njiva	preorana, se je Žef ustavil na vratu in pogledal	A
srce in novih sil v telo. Pred njim je Rejcova	njiva,	kjer je koruza že okleščena in osmukana, nato	A
lehami in še ni videti vratu. „Od kdaj pa je ta	njiva	tako široka?" se vpraša.„Saj ima vendar samo	A
bo cvetel krompir. Koruzo bo treba okopavati,	njiva	ozimnine že valovi. Takrat pa se ozrejo	A
pred njimi travnik z mehko zeleno otavo, bela	njiva	cvetoče ajde in ob njivi visok, košat hrast	A
Takrat je bila tudi jesen.	Njiva	je bila vsa bela v cvetoči ajdi, zato se je	A
zazdela podobna beli orlici. Z vrha gore je bila	njiva	seveda videti zelo majhna.In kamnu se je zdelo	A
»Ne, ni drevo.	Njiva	je.« »Ali je morda ptica?« je vprašal	A
rekla Jelica. »Srečko je rekel, da ima tudi	njiva	verjetno srce na levi strani,« je rekla Tinka	A
precejšen polog, kjer je bila v starih časih	njiva.	A že v mojih otroških letih je bila tam senožet	A
delovanje telesa je našlo to skrivališče. Le tista	njiva	na robu pokrajine je izdajala človekovo navzočnost	A
dekle. »Kako pa mala loka lepo leži in kratka	njiva!	« Juriju je prišlo na misel, kaj, ko bi stopil	A
je zdaj dejal, »ti pa povej, čigava je ona	njiva	ob robu!« »Strica Toneta,« je dejal Gašper.	A
ako jih ovirajo napake staršev; kaj rodovitna	njiva	in zdravo seme, če duši mlado žito bohotni plevel	A
zavarovali s slamo proti mrazu. Iz gredic je postala	njiva	in namesto tulipanov in narcis, namesto balzamin	A
daljavo, trpežne znamke so moji svinčniki, prava	njiva	koruze, pravi silos je moj rokopis.Preden sem	A
trdi zgovorni, marelasti govornik, potolčena	njiva	da se je povzpela iz nemoči in tako dalje, žito	A
to, kar vidiš: han, mlin, hišica v Piliću in	njiva,	vse to je Karavajićevo, ki mu plačujem tretjino	A
očetom v les. Dasi še ne veš, kje je ta naša	njiva,	nič se ne boj.Takih konj in toliko ljudi ni	A
trebeži po travnikih, ko se pokadi razorana	njiva,	ko po ozeleneli gmajni zapojo zvonci drobnice	A
ravnici pod bregom je bila meni dobro znana	njiva.	»Jazbec!« sem pogumno spregovoril na glas.	A
ZGODBE IZ ŽIVLJENJA 73 Predgovor 73 Zapravdana	njiva	75 Po tožbi smrt 78 Razdrta soseščina 80 Izgubljena	A
stiska. Vsa domovina, naj je bila cesta ali	njiva,	mesto ali vas, vse je bilo oškropljeno s solzami	A
ne more. . / . / stran 75 . / Zapravdana	njiva	Prav do ceste je segala lepa njiva posestnika	A
Zapravdana njiva Prav do ceste je segala lepa	njiva	posestnika Jurija. Na skrajnem vogalu te njive	A
XVI 227 KRONIKA GOSPODA URBANA 237 GOLOBOVA	NJIVA	262 SLIKE BREZ OKVIRA 277 1 277 2 280 3 293	A
zanjo zvezde, kaj meni zanjo polje, prav ta	njiva	Golobova, ki jo je tolikokrat plela?Niti ena	A
gospoda Urbana. . / . / stran 262 . / GOLOBOVA	NJIVA	Na svetega Vida dan je prijezdilo pet vojakov	A
onemelo njeno petje in je sedaj hiša kakor požeta	njiva.	Vi me sodite, bogovi me ne sodijo.	A
Pridi in požnji.	Njiva	je zrela.Med tvoj lovor in vplete Epafrodit	A
gube namesto las, čelo ena sama guba, lica	njiva,	vsa razdejana in razkopana, ustnice tenka, tenka	A
obraz je bil rjav in grapast, kakor razorana	njiva	pod vročim soncem. ”Pride, mati Lužarica	A
le verno poslušajte njegovo pravdo! Razorana	njiva	so vaša srca, naj pade seme vanjo, da bo klilo	A
grlu. Človek, ki nikoli ni oral, ne vé, kaj je	njiva;	več je kot mati in več kot žena; zdelo se mi	A
globoko povesil glavo. Skrb pa je rodovitna	njiva;	čez noč rodi spoznanje in učenost. Sveča	A
”Črni gozd bodi tvoj oče, tvoja mati zelena	njiva!	“ so pele gosli. Otrok je slišal pesem in	A
je okusil sladkost trpljenja; kakor rodovitna	njiva	je trpljenje, ves blagor raste iz njega.Razodeto	A
DELO Enaindvajseta knjiga MOJA	NJIVA	D Z S 1974 MOJA NJIVA	A
NJIVA D Z S 1974 MOJA	NJIVA	Prehodil sem svojo njivo, že tolikokrat	A
ravnanje se mi je zdelo nedolžno in čisto, kakor	njiva	tam na Klisu.Zdaj sem občutil v grozi, da je	A
široka in tiha, kakor to ravno polje. Bila je	njiva,	ki jo je Bog kasneje bogato posejal; bila je	A
	NJIVA	Soba je bila polna težkega vonja po ugaslih	A
prepustila njivo?“ ”Vsekakor, - kaj ji bo zdaj	njiva?	... Snaha je bila ginjena, jokala je ...“ Marija	A
ravnala je celo plemenito in obzirno. Zakaj	njiva	je bila njena.Zapisano je bilo pred notarjem	A
pred notarjem, da ji ostane kot, živež in ona	njiva	na Klisu.To je bilo vendar tako razločno, da	A
stopi pred njo čisto nenadno in nepričakovano: ”	Njiva	je moja; sodnik je odločil,da je njiva moja	A
sodnik je odločil, . / . / stran 279 . / da je	njiva	moja.Vi imate živež, zato ne potrebujete njive	A
izkazati.“ Kar na lepem, brez vsakega razgovora: ”	Njiva	ni tvoja, - moja je!“ Kako bi se to ne zajedalo	A
je postala ter se ozrla navzdol. ”Čegava je	njiva?	“ ”Moja!“ je odgovorila snaha.	A
tašča Marija; ne ostavite me samo!“ ”Čegava je	njiva?	“ ”Moja.	A
snahe. ”Oprostite mi, za Boga, tašča Marija, -	njiva	je vaša. Vzela sem jo po krivici ...“ Marija	A
raztopljena veličastna hoja; Bog vedi, morda je cela	njiva	v njem.Pijte!“	A
nekdo je kriv te nesreče: kdo, ali jaz ali	njiva?	...	A
ne, dragi gospod? Ko sem izpregovoril besedo ‚	njiva‘	, se je moj publikum ... saj veste, kdo je bil	A
govoril o hvaležnosti ... Tukaj, glejte, je bila	njiva	mojega duhá ... in besede, ki sem jih trosil tako	A
Spreletela me je grenka bridkost. ”Saj ta	njiva	ni bila zato zorana in obdelana, da bi jo do	A
res vprašal: ‘ Oče, čigava je bila prej naša	njiva?	’Ti!	A
In Krošnja se ni šalil. Še tista	njiva	je bila čista.Samo tista njiva.	A
Še tista njiva je bila čista. Samo tista	njiva.	Sem stopil k očetu. ‘	A
uči, kara, tepe, in mati je, ki ljubi. Kakor	njiva	je: daje, kakor je prejel od svojega sonca,	A
rekel nobene glede malin. Pa čeprav je bila	njiva	kakor nalašč kar naprej obraščena in se plevel	A
zategadelj vstani hitro! Dodajam še to: široširna je	njiva,	kjer si spal, in s tabo je spalo tisoč in tisoč	A
da je videti miza sodniška kakor pomladanska	njiva,	kjer giblje sapica cvetočemu maku rdeče glavice	A
odpri dušo besedi naši!« »Duša moja je kakor	njiva,	in zrno modre besede se zasej vanjo!« »Torej	A
latju. Povprašala je grofica: »Čigava je ta	njiva?	« »Kaplana Wurtzerja,« je odgovoril pisar.	A
nam je treba pogledati, pa je pred nami široka	njiva	zlatega klasja.Ilirščina, prijatelji, ilirščina	A
tolažbe bi si ne hotela privoščiti. Duša moja ni	njiva,	kjer bi poganjale take strupene rastline.Bogu	A
ognjem pokončali, da se je napravila rodovitna	njiva	za rž in pšenico, ker človek ne more živeti	A
ta obraz? Bil je preoran in opustošen kakor	njiva,	če je udaril ob plohi hudournik čez njo. Ganiti	A
gospod je odšel, Slabè je še posedel. »Bela	njiva,	črna ral, moder mož jo je oral,« je rekel kmet	A
to znal. Hosta je namreč bila kakor opleta	njiva.	Nikjer ni bilo dušeče se ti gošče, nikjer davečega	A
Ali si nocoj pamet zapil? Kriva	njiva	je skoraj najbolj gnojna.Za praho na Krivi njivi	A
neumen!« pravi Matevžek. »Čemu bo pa cesarju	njiva	in travnik?Saj taki veliki gospodje se ne pečajo	A
Ooo! Hiša in	njiva,	vse bo šlo. Ljubi moj Bog, ne vem, če je tako	A
pridruži tej ali oni domači stranki. Levičarska	njiva	se je orala z drugačnim plugom nego desničarska	A
vse to za manjši trud podajala doma v dolini	njiva	in travnik, ako se naučite umnega kolobarjenja	A
dekel, niti koscev niti ženjic. Čim trša je bila	njiva,	tem slajši je bil kruh, čim strmejša je bila	A
se je posmejalo očetu in vesel je bil sina.	Njiva	na Gradišču se je vila v loku.Ob robeh so se	A
palcem so imeli,« so modrovali. Lovraču pa je	njiva	obrodila najdebelejši krompir in pod srpi je	A
pridejo otroci na svet, zakon brez otrok je kakor	njiva,	ki jo je dodobra pobila toča.’Tako lepo sem	A
če ne bo nikdar več domov vašega Julčeta? Pa	njiva	zavrtnica, kdo jo bo sedaj oral, kdo bo drva	A
trpek in beseda izklesana; srce mehko, kakor	njiva	razorana. Moja misel klena je, kot žitno zrno	A
zlatka medli in zelenka izginja jezno in hladno.	Njiva	se oživlja in iz njenega naročja leti škrjanček	A
prostranim poljem. Ne umejo jih ljudje, ne razume jih	njiva,	ki leži prazna in široka pod njimi, ne razumejo	A
Doma je ostala samo Micika. Zelena	njiva	se je kmalu spremenila v široko, rdečkasto krtino	A
globoko razbrazdali in preorali. Še vedno nisem	njiva.	Še je sled o ledini.	A
katerem je živela, je ležala velika pšenična	njiva,	vendar so pšenico že zdavnaj poželi, tako da	A
do naslednje pomladi neposejana, neposajena	njiva	predenica - rastlina brez listov in	A
, je zaklical moj zaupnik, »če lahko rečem	njiva	namesto Acker, ali namesto Apfel jabolko	A
pustinji, da kolektiv nikoli ni prišel v poštev:	njiva	v velikosti jablanine sence na dnu doline, daleč	A
in dejala dobesedno naslednje: »To je vaša	njiva!	« Vzpel sem se čez zid in se sklonil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 14 114 214 314 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani