nevesta (201-300)

polje; nič se ni postaralo, še zmerom je kakor	nevesta.	O, blagor ti, ki si mlad!«	A
rekel. Vse izgubljeno: dediščina bogata, lepa	nevesta	in veselo županovanje. -In ti, o teta Agata	A
je ostal na pragu, kakor berač in popotnik.	Nevesta	je zajokala od radosti, objela ga je okoli vratu	A
sem, ne tvojega očeta zet!“ ”O dragi, tvoja	nevesta	sem, ne tvoje matere snaha!“ Pa sva molčala	A
najsvetlejša lepota in najsvetejši paradiž je bila	nevesta.	Globoko so se ji priklanjali, v omotici so ji	A
raztopljeni ogenj! Tam je bila ona, prelepa	nevesta,	izvirek vseh nebeških sladkosti, nezaslišanih	A
na rame neveste. ”Resnično!“ se je zasmejala	nevesta	in je vstala.”Samo še haljo si ogrnem, gospod	A
IV Severinova	nevesta	je stanovala s svojo materjo daleč v predmestju	A
Naše edino bogastvo!“ se je prestrašila Olga,	nevesta	Severinova. ”Sediva nanj, pa ga ne bova videla	A
smehljajočimi očmi, je Severin nenadoma opazil, da mu je	nevesta	doma mnogo lepša nego na ulici; mlajši in nedolžnejši	A
Obadva sta verno poslušala, Severin in njegova	nevesta.	Severin je opazil, da je Olga včasi pogledala	A
domov, ga je vprašal: ”Kako ti je pogodi moja	nevesta?	“ Ksenofon se je zasmejal:	A
tudi ti do dobrega napiješ! ... Pozdravljena,	nevesta,	še enkrat pozdravljena!... Na, tovariš Ksenofon	A
Tisto je res, kar si rekel o umetnosti. Tvoja	nevesta,	na primer, je prav čedna ženska in rad jo imam	A
petinšestdeseta. ”Mira ... sedemnajstletna ... šivilja ...	nevesta	... obsojena za Božič ...“Lepa je bila nekoč - lepota	A
poglej ... Mira ... sedemnajstletna ... šivilja ...	nevesta	... obsojena za Božič ...“ Mira je molčala, strmela	A
»Vedomec torej, če hočete! Vedomec je moja	nevesta!	«Krničar je udaril ob mizo, da se je prevrnil	A
”O ženska! Ker mu nisi bila	nevesta,	hotela si mu biti vsaj mačeha!Ker ni maral tvoje	A
pojdiva!“ Roko v roki, visoka in vesela, kakor	nevesta	in ženin, sta šla v dolino.Kadar je zaukalo	A
”Pozdravljena, Mana!“ Ženin in	nevesta	sta jima odzdravila, svatje so jima napijali	A
zmrduj in ne cmeri; saj si fant, pa ne prisiljena	nevesta.	Zakaj da sem slabe volje, ti bom precej povedal	A
mi hudega. Kadar se povrneš in bova ženin in	nevesta,	pojdeva najprej domov; da nama bo pozvanjal	A
je stregel do noči. Obadva sta bila vesela,	nevesta	se je smejala in je gorela v obraz, Vid ji je	A
stiska srečno dekle. »Nadela si jih boš, ko boš	nevesta,	Bara,« ji šepne mladenič.»Špeharjev pa je prinesel	A
naj pride, poročila se bo hči Ana. In sestra	nevesta	ga vabi, naj pride vsaj po slovo.In otožnega	A
njegovega prihoda. Mati ga objame in sestra,	nevesta	Ana, se obesi nanj s solznimi očmi in sestre	A
Mati mu pade okrog vratu: »Herbart!« Sestra	nevesta	ga prime za roko: »Herbart, kaj ti je?« In svatje	A
pa solze srečne matere ... Herbart je prevzet,	nevesta	bleda drhti ... »Christine!« dahne Herbart omamljen	A
»Da, gospod kapetan. Doma me čaka	nevesta	in koprni po meni že vseh neskončnih deset let	A
šel, ona pa je rekla: nočem! Kakšna pa si,	nevesta,	kakšna, sestra Anakleta?Če bi bil on sam, on	A
priliki poklonila lepo pesem pod naslovom: ‚	Nevesta	si danes’.Sestra Ljudmila je postavila pesem	A
del 1. Vesela svatba in žalostna	nevesta	Daleč po dolini je bilo čuti poznopoletneg	A
nevesti s čudovito presunljivostjo, tako da je	nevesta	povesila pogled in nehote izpustila kozarec	A
Onadva se nista smejala. »	Nevesta	na Peči, pa tako kisla!« se je ponorčevala žena	A
devetih župnijah bogastva, ko na Peči.« »Srečna	nevesta!	« je zamrmrala sladko in ljubeznivo suha Jurijeva	A
Si slišala?« je pogledala Pečanka nevesto.	Nevesta	se je po sili nasmehnila. »Še smejati	A
sili nasmehnila. »Še smejati se ne zna tvoja	nevesta,	« je ogovorila Pečanka svojega sina in ga gledala	A
pravila, da nisi za ženitev, ne ti ne tvoja	nevesta.	To je treba biti vesel.	A
Lipe se je dvignil in šel iz sobe. »Ženin in	nevesta	pa nič ne plešeta,« je zaklicala Pečanka in	A
»Ne bom, mati!« je dejal sin.	Nevesta	se je nagnila k njemu.On pa je vstal in odšel	A
vino, Šime pa njeno roko in jo odvedel plesat.	Nevesta	je bila obsedela skoro edina pri mizi.Strmela	A
stokrat hvala,« je zašepetal hvaležni mož, toda	nevesta	je bila že izginila v vežo. »Drži se	A
z nogo in majaje z glavo stopil k plešočim.	Nevesta	pa je stopila v vežo in iz veže v kuhinjo.V	A
Bil je Lipe. Za hip sta si gledala	nevesta	in fant iz oči v oči.Fant je stopil k ognjišču	A
pod oblaki je šumelo in od strehe je žuborelo.	Nevesta	je zaklicala polglasno. Onstran pri	A
leglo koprenasto in vse okolu se ji je zavrtelo.	Nevesta	se je bila onesvestila... 2	A
zgled naju vzemite, ti ljubi ženin in ljuba	nevesta	in ti moj sin in moja hči.«Zopet je zajokal	A
hropel Jurca. »Zato rečem še eno, ti ženin in ti	nevesta	in ti moj sin in moja snaha.Zaradi brvi doli	A
sem jo jaz, jaz.« In dan za dnem je čula mlada	nevesta	- Katrica ji je bilo ime - pesem stare krošnje	A
Kupila, kupila! In	nevesta	je sprva jokala, potem je molčala.In potem je	A
»Zdaj boš pa gospa, Marjanica. Sama	nevesta	ti pomaga.« »Saj ti bi mi ne,« se je	A
šiva vsem, možu, tašči, hlapcem in deklam, ona,	nevesta	na Peči.Jerici!	A
pogledom motrila Aničino lice, da je postala	nevesta	zelo zbegana in ni rekla nič. To pa je moralo	A
Glej,« ga je nagovorila Katra, »taka je naša	nevesta;	ji dam obleko delati pa mi iz same jeze narobe	A
Lipe napol k Tomažu, napol k Katri, »pa naša	nevesta	ni trot!« »Kdo pa?« se je razkoračil	A
pili. In ko sem vstopil, je nekdo zakričal, in	nevesta	je zbledela.«Skoro šepetal je, kakor otroci	A
jih je strah, in še tiše je dostavil: »In	nevesta	si bila ti!« »Juri,« je vzdrhtela,	A
iz srca ji kri priteče: Oh, ne bodem ti	nevesta,	oh, ne bom ti žena zvesta!	A
Oho, pa smo mislili, da je šla od hiše, naša	nevesta,	oho!«Tako nekako je hotela pozdraviti Anico	A
Kaj bo to! Kakor da jih že nima vsaka	nevesta,	ki pride k hiši.Saj pravim, ljudje ne vedo nič	A
ženiti.« »Kar je, je!« je pripomnil Tomaž, »	nevesta	ni kriva.Kakor vam, tako je naredil njej mož	A
slonela Marjanica. »Tisto noč, ko je naša	nevesta	skoro umrla,« je govorila Marjanica, »si jo	A
hoj! . / . / stran 137 . / Naša Lucija je	nevesta,	ali zdaj veš?« Zaprl se je v svojo sobo, pisal	A
prišli svatje v Tolmin, niso našli kaplana.	Nevesta	je prebledela in zajokala. Luka je stiskal pest	A
so bili vsi iz sebe zaradi takele sramote.	Nevesta	pa je potegnila ženina za cerkev in mu tam razodela	A
Počakajmo, odložimo.« »Ti že, ti,« je jokala	nevesta,	»pa jaz ne morem.« Luka je vzel nevesto in svate	A
Hotel je z njimi pravkar vstopiti, ko je zavpila	nevesta	in pokazala predse po cesti. »Gospod gredó!	A
svoje.« »Gospod, nam se mudi,« se je oglasila	nevesta	in povesila od sramu oči.Rahla pegavost ji je	A
zahvaliti. Povedal je, da bi mu bila sicer	nevesta	šla pod Škrbino ... Dva dni pozneje je bilo v	A
»Tako! Zdaj naj se pa ženi, potep, ki mu je	nevesta	ušla!« Ko se je otresel misli na zoprnega človeka	A
ustih: celo dolgo noč nocoj moja bo	nevesta...	« Videl sem jih, kako so se ustavili	A
je vedel do zadnje merice žita, koliko mu bo	nevesta	k domu donesla. Z žarečim obrazom je splezal	A
preveč; saj veste, kako je: star ženin in mlada	nevesta	ne napravljata dobre letine.A vzlic temu ima	A
bi se dala siliti? Skoraj je že bila njegova	nevesta,	prav nič čudnega torej ni bilo, če je že sedaj	A
Francelj mu je takoj napolnil ušesa, da se mu	nevesta	vede, kakor bi ne bila ž njim zaročena.Užaljen	A
Gospod Andrej! Hoteli ste reči, da tudi taka	nevesta	ni mnogo prida!« »Prav imate!«	A
opravljen v svilo in ozaljšan s trakovi kakor mlada	nevesta,	ki se pred odhodom k poroki za malo trenutkov	A
veseli. In v prvem vozu sta sedela ženin in	nevesta.	Vozovi oddrdrajo po cesti, mi pa zavijemo na	A
umazanim zidovjem je bila olepšana tisti dan kakor	nevesta	pred poroko ter se šopirila v zelenju in cvetju	A
Včeraj se mi je izpovedala sestra Meta, nesrečna	nevesta	naša!Kazal sem ji dobro srce in počasi vse izvlekel	A
Sodar? No, ali ni bila cerkev ozaljšana kakor	nevesta,	hi, hi!No, ali ste videli, kako debele sveče	A
Bil je tožen povrat iz cerkve.	Nevesta	je ležala brez zavesti v vozu; svatje pa so	A
drezala . / . / stran 227 . / ga je ostarela	nevesta	z laktjo očitno pred vso družbo, in strupeni	A
Poljubi me enkrat, Nande moj!« zašepeče stara	nevesta.	»Moj Bog, tu pred ljudmi!« vzdihne Nande in	A
device, katero sta očeta izbrala, da mi postane	nevesta.	Trpinčila me je tudi zavest, da je luteranstvo	A
je izbral domačo hčer za ženo, pa se ženin in	nevesta	do danes še nikdar nista videla? Pa sem le izpregovo	A
na pomoč. Na kraj prepira je namreč prišla	nevesta	Margareta, katera je v trenutku izprevidela	A
vendar vedelo, da pride prej ali slej mlada	nevesta	na Visoko.Tudi tega ne tajim, da sem se z velikim	A
rad, da postaneš moja prava gospodinja ‒ moja	nevesta	in moja žena, Agata!« Nekaj je zastokala, da	A
»Torej ni sestra? Morda	nevesta?	« Tega nisem mogel reči, ker gospodar dveh kmetij	A
je zaradi čarodejstva tičala v ječi, njegova	nevesta.	Pojasnil pa sem milemu gospodu, kako je prišla	A
objema mati svojega otroka ali kakor objema	nevesta	svojega ženina. Nekega dne sem zaspal pod gozdom	A
/ stran 211 . / Ali ženin je komaj stal,	nevesta	pa je bila vendar silno srečna in niti videla	A
dal zlat prstan in svetlo ovratnico. Presrečna	nevesta	kar do sape ni mogla, tako se je razveselila	A
že nekatera poroka odrinila, ker se ženin in	nevesta	nista hotela onečediti s krutim spominom najhujšega	A
nadleguje Živko, ki mi je zaročena, zaobljubljena	nevesta.	Klicala je na pomagaj in jaz sem skočil in ga	A
odkupnino terjate za nevesto.« »Oženi naj se le, a	nevesta	mi mora naravnost od poroke priti na grad!«	A
sprva bila všeč, češ, glejte, tako lepa je moja	nevesta,	da človek, ki jo vidi prvič, kar otrpne od začudenja	A
s seboj na božjo pot. Sicer je vedel, da je	nevesta	vsaj zdaj v pravih varnih rokah, peklo ga je	A
Hotimir od velike radosti drhtel in koprnel.	Nevesta	se mu je mirno smehljala, ko mu je tiho dejala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani