Notar Sodar je bil že tisti dan velik revež. Če je le spregovoril besedico s tem ali onim dekletom, drezala ga je ostarela nevesta z laktjo očitno pred vso družbo, in strupeni njeni pogledi preprečili so mu besedo še prej nego jo je spregovoril. Zdaj in zdaj ga je pretresel mraz, če se je ozrl po stari svoji ženi, ki je na njegovi strani v nenaravno deviškem lišpu razkazovala ogrodi svoje in ga neprestano preganjala z zaljubljenimi svojimi pogledi.